Odgovornost skrbnika pomeni, da je skrbnik zagrešil kršitev zaupanja v zvezi s svojimi dolžnostmi do upravičenca. Ko pride do zlorabe zaupanja, lahko upravičenec vloži tožbo proti skrbniku. Odgovornost skrbnika lahko nastane tudi, če ni zlorabe zaupanja. Na primer, če skrbnik ustvari dobiček, ki izhaja iz njegovih dejavnosti upravljanja sklada, lahko upravičenec od skrbnika zahteva odgovornost. Odgovornost skrbnika pa ne nastane za izgube ali amortizacijo skrbniškega premoženja ali zaradi neustvarjanja dobička, razen če lahko upravičenec dokaže, da je prišlo do zlorabe zaupanja.
Da bi se izognil odgovornosti skrbnika, lahko skrbnik dokaže, da se je zanašal na pogoje skrbniškega instrumenta. Skrbniški instrument je dokument, ki skrbniku zagotavlja posebna navodila glede upravljanja sklada. Poleg tega je skrbnik dolžan ravnati le z razumno skrbnostjo, da bi izvedel za določene dogodke, ki vplivajo na to, kako naj bi upravljal sklad. To pomeni, da skrbniška odgovornost ne bo nastala za kakršne koli izgube, ki so posledica pomanjkanja znanja skrbnika o dogodku. To zadeva dogodke, kot so smrt, izobrazba, poroka ali ločitev.
Odgovornost skrbnika ne bo nastala zaradi zlorabe zaupanja, če se upravičenec strinja z dejanji skrbnika, ki so povzročili kršitev. Upravičenec se lahko odloči tudi za sprostitev ali ratifikacijo dejavnosti skrbnika, ki odpravijo skrbnikovo odgovornost. Sprostitev v bistvu pomeni, da se upravičenec odloči, da ne bo vložil tožbe zaradi kršitve zaupanja. Upravičenec, ki potrdi dejanja skrbnika, izrecno odobri skrbnikovo ravnanje ali dejanje po dejstvu. Skrbnik ne sme vključevati nobenega neprimernega ravnanja, da bi pridobil upravičenca, da da soglasje, sprostitev ali ratifikacijo.
Jezik v skrbniškem instrumentu za odpravo ali zmanjšanje odgovornosti skrbnika za kršitev zaupanja ni nujno izvršljiv. Sodišče bo preučilo okoliščine zlorabe zaupanja. Če sodišče ugotovi, da je skrbnik ravnal v slabi veri glede namenov sklada, lahko sodišče ne upošteva ali razveljavi jezik, da odpravi ali zmanjša odgovornost skrbnika. Na splošno slaba vera pomeni, da je skrbnik ravnal namerno, da bi zavedel ali zavedel upravičenca. Sodišče bo takšen jezik razveljavilo tudi, če ugotovi, da je bil vključen zaradi tega, ker je skrbnik zlorabil svoj odnos z ustanoviteljem, osebo, ki ustvarja in ustanavlja sklad.