Razmišljanje na podlagi primerov je metoda reševanja problemov, pri kateri se razvije rešitev za nov problem na podlagi preteklih izkušenj z drugačnim problemom. V nekaterih primerih je mogoče določeno rešitev popolnoma ponovno uporabiti, v drugih primerih pa stari problem omogoča le omejen vpogled v novo rešitev. Utemeljevanje, ki temelji na primerih, močno temelji na analogiji, saj posamezniki gledajo v preteklost, da bi našli situacije in probleme, ki so podobni tistim, s katerimi se soočajo v sedanjosti. Zelo pomembno je za preučevanje človeškega odločanja in za tehnologijo računalniškega sklepanja. Številni raziskovalci na področju človeškega odločanja in reševanja problemov verjamejo, da so skoraj vse utemeljene odločitve sprejete na podlagi sklepanja na podlagi primerov.
Razmišljanje na podlagi primerov lahko uporabimo na različne načine, ki temeljijo na lastnih potrebah v dani situaciji. Rešitev starejšega problema se lahko ponovno uporabi za rešitev novega in podobnega problema ali pa vsaj predlaga metodo za rešitev novega problema. Takšno razmišljanje lahko uporabimo za spreminjanje rešitve novega problema, ki ne deluje povsem pravilno, ali za napovedovanje morebitnih težav z novo rešitvijo. Ko najdemo rešitev za nov problem, lahko uporabimo analogne pretekle situacije za analizo nove rešitve, da ugotovimo, zakaj je delovala, in poiščemo morebitne pomanjkljivosti.
Štirje primarni koraki so značilni za sklepanje na podlagi primerov. Ko odkrijemo nov problem, se moramo najprej spomniti podobnih preteklih težav. Ko se spomnimo preteklih težav, ponovno uporabimo rešitev ali jo prilagodimo novi situaciji. Po tem je treba novo rešitev preizkusiti, da ugotovimo, ali deluje za novo težavo, tako kot je delovala za analogno starejšo težavo, in ustrezno spremeniti novo rešitev. Nazadnje, potem ko najdemo delujočo rešitev, se nov problem in rešitev zaveže v spomin kot nov »primer«, na katerega se bomo sklicevali v kasnejših primerih sklepanja na podlagi primerov.
Skoraj vsi ljudje običajno uporabljajo sklepanje na podlagi primerov za reševanje širokega spektra težav v svojem vsakdanjem življenju. Predvsem nekateri poklici zahtevajo pogosto uporabo tovrstnih metod sklepanja. Odvetniki in sodniki na primer pogosto utemeljijo svoje argumente in odločitve na prejšnjih podobnih sodnih primerih. Matematiki in študenti matematike pri reševanju novih in neznanih matematičnih problemov uporabljajo sklepanje na podlagi primerov. Skoraj vse kariere, ki zahtevajo reševanje problemov, bodo v nekem trenutku zahtevale uporabo takšnih metod sklepanja.