Namen sistema za gašenje požara je bodisi pogasiti požar ali preprečiti njegovo širjenje. Ti sistemi se pogosto uporabljajo skupaj s požarnimi alarmi in detektorji dima ali toplote za zaščito ljudi in fizičnih struktur. Tri glavne kategorije sistemov za gašenje požara uporabljajo vodo, inertne pline ali različna kemična sredstva za gašenje požara. Ti sistemi so lahko tudi avtomatski ali ročni, odvisno od tega, ali zahtevajo zunanje posredovanje za aktiviranje. Nekateri sistemi za zatiranje so lahko nevarni za vsakogar v splošni bližini, vključno z nevarnostjo zadušitve, povezano s črpanjem inertnih plinov v območje, da bi prižgali ogenj kisika.
Voda je ponavadi ena najpogosteje uporabljenih vrst gašenja požara in se običajno uporablja v brizgalnih sistemih. Ta vrsta sistema za gašenje požara je lahko mokra ali suha. Sistem mokrih brizgalk se nenehno polni, kar pomeni, da je v ceveh vedno voda. Ta vrsta sistema za gašenje požara je lahko avtomatska in se aktivira, če sistem zazna dim ali previsoko temperaturo. Suhi škropilniki so ročni sistemi, ki jih je mogoče aktivirati šele, ko je vodni vir priključen na stojno cev.
Druga metoda za gašenje požara vključuje polnjenje območja z inertnim plinom. Ker požari za gorenje potrebujejo kisik, ima lahko to dušilni učinek. Ti sistemi se običajno uporabljajo na občutljivih območjih, kjer bi voda lahko poškodovala predmete, kot so računalniška oprema ali dokumenti. Prostori za računalniške strežnike so eno področje, kjer se inertni plin, kot je argon, pogosto uporablja za gašenje požarov.
Inertni plin lahko zaduši požar, ne da bi poškodoval elektroniko ali drugo opremo, lahko pa predstavlja tudi druge nevarnosti za zdravje in varnost. V nekaterih primerih lahko sistem za gašenje požara z inertnim plinom povzroči zadušitev. Večina teh sistemov je opremljena z alarmi, ki opozarjajo osebje, naj zapusti območje, preden se plin izpusti. Druga možna težava s temi sistemi je tlak, saj lahko nenaden vnos predhodno stisnjenega plina v majhen prostor potencialno razbije okna ali stene.
V sistemih za gašenje požara se lahko uporabljajo tudi mokre in suhe kemikalije. Ti sistemi so običajno avtomatski, čeprav imajo lahko tudi ročni nadzor za aktiviranje sproščanja kemikalij za gašenje požara. Nekateri materiali se lahko slabo odzovejo na prisotnost vode ali inertnih plinov, v tem primeru je suh ali moker kemični sistem za gašenje požara pogosto najvarnejša možnost. Ker so te kemikalije lahko nevarne za zdravje ljudi, je pogosto vgrajena zamuda, ki omogoča, da pobegnejo vsi na območju.