Tridobni sistem klasifikacije za človeško prazgodovino uporabljajo predvsem arheologi in paleontologi. Omogoča razvrstitev človeške prazgodovine vse od nastanka prvih kamnitih orodij do začetka zanesljivih pisnih zapisov in nastanka moderne civilizacije v Evropi z Rimskim cesarstvom, okoli 500 pr.
Znane tri dobe so kamena doba (od 2.6 milijona pr.n.št. do približno 3500 pr.n.št.), bronasta doba (od 3500 pr.n.št. do 1200 pr.n.št. ali tako) in železna doba (od 1200 pr.n.št. do 500 pr.n.št. – 500 pr.n.št., odvisno od območje). V vsaki dobi je bil njen soimenjak primarni material za človeško industrijo in izdelavo orodja.
Dokaze o uporabi človeškega orodja je mogoče najti v rodovitnih dolinah v vzhodni Afriki, od koder izvira človeštvo. Takrat se je začel prvi del tridobnega sistema, kamena doba. Prvo orodje so bile surove kamnite sekire, najprej z eno obliko, nato z dvema. Sčasoma se je razvila množica kamnitih orodij, vendar se po tem osnovni nabor orodij več sto tisoč let ni bistveno spremenil.
V pozni kameni dobi je med človeštvom prišlo do eksplozije kulture in organizacije. Kmetijstvo je bilo izumljeno, lovci in nabiralci so postopoma opustili, kulture v Evropi in Aziji so cvetele. Od približno 100,000 let naprej se je človeštvo razširilo po vsem svetu in koloniziralo vse glavne celine.
Bronasta doba, drugi del našega tridobnega sistema, se je začela, ko so ljudje v sodobni Turčiji ugotovili, kako taliti baker in kositer ter ju zlitini v bron. Bron je bolj trpežen in odporen na kemično razgradnjo kot sam baker ali kositer. Število možnih orodij, artefaktov in orožja se je v kameni dobi drastično povečalo. Povratni cikel med ustvarjanjem orodja ter njegovimi gospodarskimi in družbenimi posledicami je pognal človeški napredek s hitrostjo brez primere. Medtem ko sta človeška kultura in civilizacija ostali skoraj enaki več kot milijon let, se je prvič začela opazno spreminjati v časovnih okvirih stoletij.
Bronasta doba je dosegla vrhunec v železarstvu, ki se je umaknilo zadnjemu koraku v sistemu treh dob, železni dobi, okoli leta 1200 pr. Ker so različne kulture v različnih delih sveta sprejele tehnologijo ob različnih časih, datum prehoda ni enoten. Železo je izjemno trpežno in ga je enostavno dobiti, zato je boljša od brona. Železna orodja so omogočila ekonomsko ekspanzijo človeštva s fantastično hitrostjo, ki je sčasoma vodila v moderno dobo. Danes arheologi skrbno prelijejo starodavna orodja z uporabo sodobnih analiznih tehnik in vso prazgodovino postavijo v perspektivo s sistemom treh starosti.