Sinhronizirana kardioverzija je natančno časovno uvedba električnega toka v srce, da se obnovi normalen srčni ritem. Kardioverzija se v bistvu nanaša na pretvorbo srca nazaj v sinusni ritem, sinhronizacija pa se nanaša na način, kako je ta postopek časovno določen med srčnim utripom. Obstajajo tudi druge oblike kardioverzije, na primer uporaba zdravil za obnovitev normalnega srčnega ritma. To zdravljenje je treba razlikovati tudi od defibrilacije, saj porabi veliko manj električne energije.
Farmacevtska ali sinhronizirana kardioverzija sta glavni načini zdravljenja stanj, kot sta atrijska fibrilacija ali trepetanje. Prednost uporabe električne energije je, da se izognemo stranskim učinkom številnih zdravil proti aritmiji. En sam postopek je lahko tudi hitro zdravljenje nekaterih aritmij, čeprav morda nima trajnih rezultatov.
Po drugi strani pa je električni udar v prsni koš boleč. Večino bolnikov, ki imajo sinhronizirano kardioverzijo, je treba med njo anestezirati, da zmanjšajo bolečino. Vsi srčni bolniki niso kandidati za sedacijo. Poleg tega so tisti, ki opravijo ta postopek, lahko izpostavljeni tveganju za nastanek krvnih strdkov v prekatih, zato morajo pogosto približno en mesec pred posegom uporabiti antikoagulant ali pa jim hkrati opraviti transezofagealni ehokardiogram, da bi ugotovili nastanek krvnih strdkov, ki lahko, če jih ne obravnavamo, povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap.
Poleg teh tveganj ima ta medicinski postopek dolgo zgodovino uporabe in je bil izboljšan z novejšo, natančnejšo opremo za spremljanje. V mnogih primerih elektrokardiogram (EKG) spremlja bolnika in je povezan neposredno z lopaticami, ki bodo povzročile šok. Te naprave signalizirajo zdravniku, običajno elektrofiziologu, ki izvaja postopek, kdaj natančno dati tok. Stalno spremljanje EKG pokaže, ali je bil dosežen sinusni ritem.
Stopnjo tveganja pri izvajanju sinhronizirane kardioverzije je treba primerjati z izidom. Le približno 20 % ljudi ima normalen sinusni ritem v enem letu po posegu in ni nenavadno, da bolniki potrebujejo več kot eno električno kardioverzijo. Bolniki bodo morda še vedno potrebovali zdravila proti aritmiji, da bi preprečili prihodnje aritmije.
Nekateri bolniki niso dobri kandidati za ta postopek. Običajno deluje manj učinkovito, če imajo ljudje dolgotrajne težave z aritmijami ali če imajo druge težave s srcem, kot so obolele zaklopke ali povečano srce. Tudi ljudje z ventrikularnimi aritmijami se morda ne odzovejo dobro na sinhronizirano kardioverzijo. Bolniki se morajo z elektrofiziologom pogovoriti o svojem stanju in možnostih, da ugotovijo, ali je ta oblika kardioverzije ali drugo zdravljenje najboljša izbira.