Sinhronizacija datotek se uporablja v računalnikih za zagotovitev skladnosti datotek, kadar obstaja na več področjih hkrati. Obstajata dva načina izvajanja sinhronizacije datotek, enosmerna in dvosmerna sinhronizacija, imena pa opisujejo, kako datoteke delujejo druga z drugo. Eden od razlogov za to sinhronizacijo je zagotoviti, da med različnimi različicami datoteke ni konflikta, ker lahko pomanjkanje doslednosti povzroči sistemske napake. Tako je tudi lažje in hitrejše varnostno kopiranje datotek, saj je potrebna samo ena različica in ne vse.
Velikokrat je v računalniku ena sama datoteka, vendar se ta datoteka nahaja na več mestih po celotnem trdem disku. To je običajno zato, ker je datoteka kopirana in postavljena nekam drugam, kar omogoča, da obe datoteki obstajata na različnih mestih. Datoteke so običajno označene kot vir in kopija, pri čemer je vir izvirna datoteka. Z izvajanjem sinhronizacije datotek to zagotavlja, da sta obe datoteki popolnoma enaki.
Obstajata dve različni metodi za sinhronizacijo datotek. Enosmerna različica, ko se izvorna datoteka uporablja kot predloga in so kopirane datoteke podobne izvoru, je manj pogosta od obeh. V tej shemi se ne izvajajo nobene posodobitve ali spremembe na viru, le na kopijah. S pogostejšim dvosmernim je mogoče posodobiti izvorno različico; pogostejša je, ker uporabniku omogoča delo s kopirano datoteko, hkrati pa ohranja izvorno datoteko posodobljeno in dosledno.
Najpogostejši razlog za izvajanje sinhronizacije datotek je zagotoviti, da ni napak pri doslednosti. Če obstajata dve različici iste datoteke, vendar se ena bistveno razlikuje od druge, lahko to povzroči zmedo v sistemu. To običajno povzroča težave samo z eno datoteko, vendar, če je ta datoteka pomembna za računalnik, lahko povzroči velike napake. Na primer, če datoteka nadzoruje, kako se računalnik zažene, lahko to povzroči, da se računalnik zelo težko zažene.
Drug razlog za sinhronizacijo datotek je, da poveča hitrost varnostnega kopiranja. Ko se izvede varnostno kopiranje, je običajno potrebna vsaka datoteka, sicer bo varnostna kopija nepopolna. Če so datoteke sinhronizirane, ločene kopije niso potrebne. To zmanjša skupno količino pomnilnika, potrebnega za varnostno kopijo, kar povzroči hitrejše delovanje varnostne kopije.