Sindrom bolečega mehurja je kronična motnja, ki vključuje vnetje in otekanje notranje tkivne sluznice mehurja. Ljudje, ki imajo to stanje, običajno doživljajo pogoste potrebe po uriniranju in stalne bolečine v spodnjem delu trebuha. Za razliko od večine težav z sečili se zdi, da sindrom bolečega mehurja ne povzroča okužba. Trenutno ni jasnega zdravila za sindrom, vendar se mnogi bolniki dobro odzivajo na peroralna protivnetna zdravila in minimalno invazivne kirurške tehnike za spodbujanje boljšega delovanja mehurja.
Vzroki za sindrom bolečega mehurja niso znani. Simptomi bolezni so podobni tistim pri običajnih okužbah sečil, vendar ob pregledu bolniki ne kažejo znakov bakterijske, glivične ali virusne okužbe. Mnogi zdravniki verjamejo, da je sindrom znak osnovne avtoimunske motnje, ki povzroča vnetni odziv v stenah mehurja, čeprav trenutne raziskave ne morejo podpreti teorije v vseh primerih. Nekateri bolniki imajo družinsko anamnezo sindroma, kar kaže, da lahko dedni genetski dejavnik prispeva k motnji.
Sindrom bolečega mehurja se pojavi, ko se zaščitna obloga na stenah mehurja vname in poškoduje. Ko je mehur razdražen, običajno povzroči kronično bolečino v medenici in povzroči, da se človek počuti, kot da mora zelo pogosto urinirati. Vsakič, ko gre oseba na stranišče, nastane le majhna količina urina, kljub močnim željam in občutku polnosti v mehurju. Bolezen je veliko pogostejša pri ženskah kot pri moških, bolniki, stari od 20 do 40 let, pa zbolijo pogosteje kot katera koli druga starostna skupina.
Zdravnikom je lahko težko postaviti jasno diagnozo sindroma bolečega mehurja. V mnogih primerih se diagnoza postavi potem, ko so bile izključene vse druge možne razlage simptomov. Vzorci krvi, urina in sluzi se testirajo za iskanje znakov okužbe in avtoimunskih težav. Za odkrivanje lokacije in resnosti vnetja se pogosto izvaja fizični pregled sečil s pomočjo endoskopa. Za izključitev možnosti raka sečnega mehurja bodo morda potrebni tudi slikovni pregledi in biopsija mehurja.
Odločitve o zdravljenju se sprejmejo na podlagi bolnikovih specifičnih simptomov. Zdravniki pogosto predpisujejo zdravila proti bolečinam in protivnetna zdravila ter spodbujajo bolnike, naj znižajo raven stresa, da bi olajšali simptome. Lahko se predpiše tudi zdravilo, imenovano pentosan, ki pomaga popraviti poškodbe sten mehurja in prepreči prihodnje napade resnega vnetja. Če medicinska terapija ne uspe, se lahko v hrbet vstavi majhna električna naprava, ki pomaga uravnavati živčne impulze v mehurju. Nenehne raziskave upajo, da bodo v bližnji prihodnosti odkrile trajno, učinkovito zdravilo za sindrom.