Kaj je Sigma notacija?

Koncept sigma zapisa pomeni sešteti vse izraze in uporablja tri dele za oblikovanje matematičnih stavkov, kot je ∑i ai. Grška črka ∑ je operator seštevanja in pomeni vsoto vseh, i se imenuje indeksna številka, ai pa se nanaša na vrsto izrazov, ki jih je treba sešteti. Ta matematični zapis se uporablja za kompakten zapis enačb, v katerih se zahteva seštevanje vseh izrazov. Uporablja se lahko na primer za prikaz seštevanja ur vseh zaposlenih v podjetju. Če je ai ure, ki jih je opravil določen zaposleni in je n zaposlenih, potem ∑i ai pomeni dodati a1+a2+a3+a4…an.

Razumevanje asociativnih, porazdelitvenih in komutativnih lastnosti omogoča več uporabe te matematike. Asociativne in komutativne lastnosti bodo omogočile, da se poljubno število pomnoži z vsemi členi seštevanja. Namesto množenja za vsak člen lahko to storite enkrat na koncu z vsoto vseh členov. Če je vsak zaposleni zaslužil k na uro, je zapis zgoščeno zapisan kot k ∑i ai. Lastnost porazdelitve spremeni vsoto dveh nizov števil v dve formuli sigma zapisa.

Sigma zapis, ki se pogosto imenuje zapis seštevanja, se lahko uporablja v številnih običajnih situacijah. Uporablja se lahko na primer za izračun vsote depozitov za bančni račun. Banke seštejejo vse vloge in dvige, da določijo trenutno stanje. Na računu so prikazani vsi predmeti, ki jih je treba dodati in odšteti, da se izračuna vsota blagajne. Vse te primere je mogoče zapisati v kratki formuli.

Obstaja tudi veliko zapletenih primerov uporabe zapisa. Mnogi študenti potrebujejo sigma zapis za izdelavo enačb za reševanje težkih problemov. Računalniški programerji uporabljajo sigma zapis za finančno, poslovno in igralno programsko opremo. Znanstveniki ga pogosto uporabljajo pri statistični analizi svojih poskusov.

Zgodovino sigma zapisov je spremenil Carl Friedrich Gauss v poznem 18. stoletju. Prosili so ga, naj izračuna vsoto prvih 100 celih števil. Nekaj ​​trenutkov pozneje se je vrnil s pravilnim odgovorom, 5050. Spoznal je nov izrek, da je ∑i ai enako kot seštevanje prvega in zadnjega števila, na primer 100+1 nato 99+2, kar daje vedno enak odgovor, 50 krat več. Bil je majhen otrok, ko je odkril ta izrek in postal priznani matematik.