Šifriranje je znanost ali sistem kodiranja ali šifriranja podatkov za njihovo zaščito. Beseda šifriranje izvira iz predpone en-, kar pomeni »povzročiti biti v« in korenske kripte, ki je bila abstrahirana iz besed, kot sta kriptično in kriptografija, tako da je lahko šifriranje podobno obstoječi besedi kodiranje. Nasprotje šifriranja je dešifriranje, tako kot je nasprotje kodiranja dekodiranje. Šifriranje je standardiziran pristop k šifriranju in dešifriranju sporočil.
Uporaba šifrirnega sistema spodbuja zasebnost in varnost. Tudi če bi kdo dobil šifrirano besedilo, ga ne bi bilo lahko prebrati. Poleg tega šifriranje podatkov pomaga zagotoviti, da se podatki med prenosom ne spremenijo. Poleg tega so za preverjanje pristnosti vzpostavljeni šifrirni sistemi, kar pomeni, da se preveri identiteta pošiljatelja sporočila in njegova ali njena pravica, da sodeluje v določenih vrstah dejavnosti – kot je začetek nakupa s kreditno kartico z uporabo določenega imena in računa. po sistemu. Nazadnje, šifrirni sistem zagotavlja jamstvo, da je bil domnevni pošiljatelj nedvomno odgovoren za izvor sporočila.
V omrežni kriptografiji se uporablja več pomembnih vrst šifrirnih sistemov. Na eni strani je sistem šifriranja s simetričnimi ključi, ki je znan tudi kot kriptografija tajnega ključa (SKC). Ta sistem uporablja samo en ključ za šifriranje in dešifriranje podatkov. Prvotni sistem šifriranja s simetričnim ključem je uporabljal standard šifriranja podatkov DES), ki ga je od takrat nadomestil napredni standard šifriranja (AES).
Druga primarna vrsta šifrirnega sistema je asimetrični ali sistem šifriranja z javnim ključem, ki je znan tudi kot kriptografija z javnim ključem (PKC). Metoda javnega ključa uporablja par ključev, enega, ki šifrira podatke, in drugega za njihovo dešifriranje. Ta sistem za preverjanje uporablja digitalna potrdila, ki jih izda certifikacijski organ (CA), ki je zaupanja vredna tretja oseba.
Sistem šifriranja z javnim ključem se izvaja tako prek slojev varnih vtičnic (SSL) kot prek varnosti transportnega sloja (TLS). Uporaba TLS vodi do naslova spletne strani »https« in ne zgolj »http« kot znaka, da je bilo digitalno potrdilo za stran preverjeno in da bodo podatki, obdelani na strani, šifrirani. Brskalniki, ki imajo dobro varnost, bodo uporabnikom zagotovili različna opozorila, če digitalno potrdilo prepreči preverjanje veljavnosti.