Šifriranje je metoda, s katero poskušamo ohraniti varnost, zasebnost in verodostojnost podatkov, ko potujejo od kraja do kraja. Ne glede na to, ali je na papirju ali prek interneta prek e-pošte, med oddajo obrazca ali med transakcijo s kreditno kartico, šifriranje pomaga zaščititi podatke. Beseda šifriranje pomeni »povzročiti, da se skrije« in šifriranje deluje tako, da uporabi algoritem ali standardiziran postopek za nekatere podatke v berljivi obliki – imenovano golo besedilo –, da jih pretvori v neberljivo obliko – imenovano šifrirano besedilo – dokler ne doseže svoje predvideni sprejemnik, ki ga odklene s ključem. Šifriranje Rijndael je ena od vrst šifrirnih algoritmov.
Ni jasno, ali naj se Rijndael izgovori /RINE dahl/ ali /RAIN dahl/, jasno pa je, da je beseda nastala z združevanjem delov priimkov dveh izumiteljev, belgijskih kriptografov Joana Daemena in Vincenta Rijmena. Rijmen in Daemen, ki sta pred tem delala šifrirni algoritem, imenovan Square, sta razvila šifriranje Rijndael kot odgovor na nekakšno tekmovanje kriptografov. Leta 1977, ko je bila pod vprašajem varnost standarda za šifriranje podatkov (DES), je Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST) povabil kriptografe, da ustvarijo in predložijo napredne algoritme, ki bodo osnova novega standarda. Ekipe kriptografov iz 11 držav so predložile 21 takšnih algoritmov: leta 2000 je bilo izbrano šifriranje Rijndael.
Rijndael je blokovna šifra in ne pretočna šifra, pri čemer se podatki obdelujejo v 128-bitnih blokih. Ključi so daljši kot v prejšnjih sistemih, saj so 128 bitov, 192 bitov in 256 bitov. Novi standard, katerega osnova je šifriranje Rijndael, ki se še vedno uporablja od leta 2010, je Advanced Encryption Standard (AES), včasih imenovan AES (Rijndael). AES – in s tem šifriranje Rijndael – se uporablja v brezžičnem protokolu WAP2 (WiFi Protected Access, različica 2) in v IPSec (Internet Protocol Security), natančneje v IKE (Internet Key Exchange), ki je del IPSec. IKE je metoda za izmenjavo ključev.
Vsaj delno zaradi vere v šifriranje Rijndael je več organizacij sprejelo AES za pomembne prenose podatkov. Leta 2000 je vlada Združenih držav Amerike začela uporabljati AES za šifriranje občutljivih, netajnih dokumentov. Leta 2003 je Nacionalna varnostna agencija (NSA) ZDA odobrila uporabo najvišjih bitnih ključev za šifriranje strogo tajnih dokumentov. Tudi leta 2003 se je konzorcij Nove evropske sheme za podpise, integriteto in šifriranje (NESSIE) strinjal, da sprejme AES. Kot pri vsakem algoritmu, tako varnostni strokovnjaki kot tisti, ki ga želijo izkoristiti, nenehno poskušajo vdreti šifriranje Rijndael.