Shranjevanje z enim primerkom (SIS) je metoda organizacije računalniških podatkov, s katero lahko več uporabnikov ali »trgovine« dostopa do ene datoteke ali sredstva znotraj sistema. Microsoft® ima patent za eno posebno aplikacijo te tehnologije, ki se običajno uporablja v strežniških sistemih, kot je storitev organizacije e-pošte Microsoft® Exchange Server®. V računalniškem sistemu je lahko več strojev in uporabnikov povezanih z večjim strežnikom, ki vključuje gostiteljski sistem. Namesto da bi vsak računalnik vseboval iste datoteke in dokumente, se lahko uporabi sistem za shranjevanje z enim primerkom, da se ta sredstva nahajajo v gostiteljskem sistemu ali »skupna shramba SIS«.
Osnovni namen shranjevanja z enim primerkom je zmanjšati redundanco v sistemu z odpravo več kopij nečesa, kadar koli je to mogoče. Eden najpreprostejših načinov, na katerega je to mogoče storiti, je prek e-poštnega strežnika, kot je Microsoft® Exchange Server®. V tem sistemu ima lahko več uporabnikov račune, imenovane “trgovine”, na strežniku, prek katerega pošiljajo, prejemajo in dostopajo do e-pošte.
Ko nekdo v tem strežniku pošlje e-poštno sporočilo 100 drugim osebam v istem sistemu, se 100 kopij dejansko ne ustvari. Preko shrambe z enim primerkom se vsaki osebi pošlje “kazalec”, ki jo usmeri na eno samo kopijo sporočila. Tega se nihče od prejemnikov ne zaveda, saj je kazalec videti tako kot dejansko e-pošto.
To zmanjša velikost gostovanja za dokumente ter pospeši dostavo in obdelavo sporočil, saj sistem zahteva manj dela. Uporaba pomnilnika z enim primerkom se lahko razširi na računalniška omrežja in strežnike v drugih okoljih. Vsak računalnik v sistemu za delovanje zahteva določene datoteke, na primer tiste, ki jih potrebuje operacijski sistem (OS). Namesto da bi vsak računalnik imel vse te datoteke, je mogoče eno kopijo hraniti v skupni shrambi, nato pa jo računalniki poiščejo, ko jo potrebujejo.
Pomnilnik z enim primerkom je običajno pregleden in mnogi uporabniki računalnikov se morda niti ne zavedajo, da do njega dostopajo. Uporabniki v omrežju, ki si na primer delijo podatke, bodo verjetno še vedno odpirali in ogledovali datoteke, ki gostujejo v skupnem sistemu, na enak način kot vsi drugi. Ko odprejo datoteko, pa dejansko aktivirajo »kazalec«, ki se jim zdi kot datoteka. To preusmeri njihov sistem v pravo datoteko v skupni shrambi SIS. Pomnilnik z enim primerkom se lahko uporablja celo v manjšem obsegu, kar omogoča sistemu, da bolje organizira podatke za več uporabnikov z odpravo kopij datotek.