Severni lopatar je srednje velika raca, ki jo lahko najdemo v različnih delih sveta, vključno s Severno Ameriko in severnimi regijami v Aziji in Evropi. Ta raca je znana tudi kot lopata in žličarka zaradi svojega lopatastega kljuna, največjega od vseh severnoameriških rac. Severni lopatar ima povprečno dolžino okoli 19 palcev (48 centimetrov) v zrelosti in razpon kril približno 30 palcev (76 centimetrov). Njegova teža ob zrelosti se giblje med 0.88 in 1.8 funtov (400 in 800 gramov), pri čemer so samci tehtali več kot samice. Znanstveno ime severne žličarke je Anas clypeata in je član družine anatidea.
Žličarke so dimorfne, kar pomeni, da so med spoloma opazne razlike. Samec severne lopate ima mavrično zeleno glavo in belo prsi z rjavim trebuhom in stranicami, medtem ko ima samica žličarja veliko bolj motno obarvanost, sestavljeno iz različnih odtenkov rjave. So race, ki se igrajo, kar pomeni, da se v vodi prevrnejo na glavo, da se nahranijo. Severni lopatar rad naseljuje plitva mokrišča z blatnimi robovi in jedo podvodno rastlinje, semena, vodne žuželke in polže. Počasi premika glavo z ene na drugo stran pod vodo, da ujame plankton v majhne, dlake podobne strukture na svojem kljunu, imenovane lamele, ki delujejo kot sita.
Severnjaki so monogamni in se vežejo po tem, ko samci izvedejo paritveni ples, ki je sestavljen iz različnih ptičjih klicev, mahanja s krili, obračanja in spuščanja glave. Samica severne lopate odloži klopke 6-12 bledo zelenih jajčec na plitvi prostor, ki ga postrga v zemljo. Za gradnjo gnezda običajno izbere območje kratke vegetacije.
Jajca se izvalijo približno štiri ure po inkubacijskem obdobju približno 22-26 dni. Ko se prvič izležejo, račke severne lopate nimajo značilnega kljuna v obliki žlice. Njihovi kljuki postopoma prevzamejo lopato obliko, ko dozorijo. Račke lahko zapustijo gnezdo kmalu po izvalitvi, mati pa skrbi zanje do dva meseca. Par severnih lopatarjev vsako leto izleže le eno zalego.
Severni lopatar je na splošno miroljubna raca, ki večino časa sobiva z drugimi vrstami rac. V času parjenja pa samec odločno brani svoje ozemlje pred drugimi vrstami rac. Pozimi se severni lopatar seli proti jugu, nato pa se spomladi vrne na svoje severno ozemlje.