V organizacijski tehnologiji baze podatkov je “ključ” poseben atribut v tabeli, ki se uporablja za enolično identifikacijo določene entitete. Sestavljen ključ uporablja dva ali več atributov za dosego istega cilja; le če jih najdemo v tandemu, ti predmeti pomenijo »ujemanje« s ciljnim predmetom. Sestavljeni ključi se običajno uporabljajo za tabele, katerih informacijska struktura je preveč zapletena, da bi lahko delovala z enim ključem. Druga zahteva sestavljenih ključev je, da nobeden od posameznih izbranih atributov za sestavljeni ključ ne more biti kakovosten kot preprost ključ z enim atributom sam po sebi.
Eden najosnovnejših primerov tabele baze podatkov, ki zahteva sestavljeni ključ, je imenik zaposlenih ali študentov. Predstavljajte si, da tabela vsebuje en seznam za »Imena« in drugi seznam za »Priimke«. Sami po sebi niti imena niti priimki določenega študenta ali zaposlenega ne bi bili dovolj za zagotovitev edinstvene identifikacije, saj je možno, da imata dve ali več oseb v bazi podatkov enaka imena ali priimka. Ko se seznanite v sestavljeni ključ – z uporabo vnosov »Ime« in »Priimek« za identifikacijo določenega študenta ali zaposlenega – se verjetnost, da je vsaka kombinacija imena in priimka edinstvena, znatno poveča. Tako za enolično identifikacijo posameznega študenta ali zaposlenega zadostuje le sestavljen ključ imena in priimka.
Ne pozabite, da je treba sestavljene ključe uporabljati le, če “enostavni” ključ z enim atributom ne zadostuje. Če nadaljujemo prejšnji primer, če bi imel vsak študent ali zaposleni tudi edinstveno identifikacijsko številko, bi bila potreba po sestavljenih ključih popolnoma odveč. Če bi določenega študenta ali zaposlenega lahko prepoznali samo po njihovi številki, se ne bi bilo treba obremenjevati niti z imenom niti priimkom; edini atribut, ki je pomemben, je identifikacijska številka.
Čeprav vsak posamezen atribut v sestavljenem ključu sam po sebi ni edinstven, je lahko kateri koli atribut kljub temu izbran kot tuji ključ. Tuji ključ povezuje dve ali več tabel v bazi podatkov. Upoštevajte na primer univerzitetno bazo podatkov, v kateri je ločena tabela za informacije o študentih in podatke o učiteljih, kombinacija »Ime« in »Priimek« pa se uporablja kot sestavljen ključ v tabeli študentov. Enako sestavljeno kombinacijo tipk »Ime« in »Priimek« je zato mogoče uporabiti za povezavo med tabelo študentov in učiteljev, kar zagotavlja prehod med obema.