Sestavljeni glagol je kombinacija dveh ali več besed, ki delujejo kot en sam kompleksni predikat. Običajno obstajata glavni glagol in pomožni glagol. Uporaba te strukture se razlikuje od jezika do jezika. Sestavljene glagole najdemo pogosto v angleščini, najpogosteje v izražanju časov, redkeje pa v drugih jezikih.
Sestavljeni glagoli se pogosto uporabljajo za označevanje časa dejanja v angleščini. Najpogosteje kombinacija “volja”, ki ji sledi glagol, označuje dejanje v prihodnosti, sedanjik glagola “biti” v kombinaciji s sedanjikom pa je oblika sedanjika, ki označuje dogajanje, kot je “On igra baseball.” Sedanjik glagola »imati« v kombinaciji s preteklim deležnikom glavnega glagola ustvarja sedanjik popolni čas, ki označuje dejanje, ki se je zgodilo v preteklosti, a morda ni dokončano. “Tukaj živim 20 let” je primer.
V angleškem sedanjem času je lahko glagol preprost ali sestavljen, z nekoliko drugačnimi pomeni za vsako strukturo. »Jem« je splošna fraza, ki bi lahko pomenila, da oseba ne strada ali da jedo zdaj. »Jem« je bolj eksplicitno, »jem« pa je izrazit način izražanja dejstva, da govornik ne strada. Infinitiv tvori tudi običajno sestavljeno glagolsko konstrukcijo. “Moram jesti”, “Želim jesti” in “Bom jedel” vsi izražajo različne misli o prehranjevanju.
Čeprav se angleščina močno zanaša na sestavljene glagole za izražanje časa, ko se dejanje zgodi, se v španščini to včasih doseže s konjugacijo glagola. Pogoj in prihodnost v španščini sta izdelana na ta način. V nekaterih jezikih, na primer v tajščini, ni konjugacije, čas dejanja pa je podan s sedanjikom glagola in prislovom ali prislovno besedno zvezo, da se ugotovi, kdaj se dejanje zgodi.
Zaporedni glagol se včasih zamenja za sestavljeni glagol. Razlika je predvsem v enakosti glagolov in se običajno oddaja z veznim veznikom. “He up and left the table” je primer serijskega glagola, ki je postal pogovorni angleški idiom, v katerem se beseda “up” uporablja kot glagol.
Glede natančnega pomena besedne zveze »sestavljen glagol« so mnenja nekaj razhajanja. Nekateri avtoriteti vključujejo strukture, kot je “Izginil je” kot primer sestavljenega glagola. Drugi verjamejo, da je “manjkajoči” bolje identificirati kot gerundiv, ki se uporablja kot samostalnik.
V nemščini se ločljivi glagoli, ki jih je veliko, včasih imenujejo sestavljeni glagoli. Ti glagoli so sestavljeni iz glavnega glagola in predpone, ki bi bila v angleščini v obliki predloga. Predpona je pogosto ločena od glavnega glagola, vendar je pomen enak, kot če deli »sestavljenega glagola« ne bi bili ločeni.