Serumska beljakovina je meritev skupne količine beljakovin v vzorcu krvi. Pri zdravih posameznikih beljakovine predstavljajo približno sedem odstotkov volumna krvi. Opravljajo številne pomembne funkcije od uravnavanja aktivnosti strjevanja krvi do zagotavljanja imunosti. Spremembe serumskih beljakovin lahko kažejo na zdravstvene težave in lahko dajejo pomembne diagnostične namige zdravniku, ki poskuša izvedeti, zakaj ima bolnik zdravstvene težave.
Za test serumskih beljakovin se bolniku odvzame vzorec krvi. Za opravljanje drugih laboratorijskih preiskav se lahko vzame več epruvet krvi. Bolniki, ki so nervozni zaradi odvzema krvi, bodo morda želeli pred časom povprašati tehnika o tem, koliko vial bo odvzetih, in se jim zdi koristno, če predhodno pojejo lahek prigrizek in med odvzemom krvi pogledajo stran. Vzorci bodo poslani v laboratorij na analizo.
Za določanje beljakovin v serumu je mogoče uporabiti več laboratorijskih tehnik. Posebej zanimiva sta dva proteina v krvi, globulin in albumin. Običajno predstavljajo večino beljakovin v krvi, razmerje med obema pa mora ostati relativno dosledno. Spremembe v razmerju so lahko posledica številnih zdravstvenih stanj. Nekatera stanja, povezana s spremembami serumskih beljakovin, vključujejo: dehidracijo, sladkorno bolezen, srčno popuščanje, bolezen ledvic, tuberkuloza, bolezen jeter, avtoimunske bolezni in krvne bolezni, kot je levkemija.
Običajni serumski protein je približno šest do osem gramov na dekaliter, včasih izražen kot 60 do 80 gramov na liter. Če so vrednosti nenormalne, bo morda potrebno dodatno testiranje, da bi ugotovili, zakaj. Med diagnosticiranjem pacienta z napačnimi vrednostmi serumskih beljakovin bo zdravnik upošteval informacije, ki jih je sporočil pacient, skupaj s podatki iz drugih zdravstvenih testov in opazovanj med pregledi. Druge krvno-kemijske analize lahko zagotovijo tudi pomembne informacije, kot so nenormalne ravni jetrnih encimov pri ljudeh z boleznijo jeter.
Zdravniki lahko naročijo pregled beljakovin v serumu kot del rutinskega fizičnega pregleda, kot odgovor na posebno skrb ali kot del nadaljnjega načrta za spremljanje bolnika, ki se zdravi zaradi bolezni. Dolgotrajno spremljanje bolnikov je lahko koristno za ugotavljanje, kako dobro se odzivajo na zdravljenje. Morda bo treba prilagoditi protokol zdravljenja, da bi obravnavali spremembe v odzivu pacienta ali da bi bolniku pomagali lažje izpolnjevati zdravila in druga zdravniška naročila.