Senzorični sistem je del živčnega sistema, ki ga sestavljajo nevronske poti, senzorični receptorji in deli možganov, ki obdelujejo senzorične informacije. Senzorični receptorji prepoznavajo dražljaje tako iz notranjega kot zunanjega okolja, nevronske poti prenašajo informacije od dražljaja do možganov, možgani pa te informacije obdelujejo. Človeški senzorični sistem je nadalje razdeljen na somatosenzorični sistem, vidni sistem, slušni in vestibularni sistem, okušalni sistem in vohalni sistem.
Senzorični receptorji so specializirani živčni končiči, ki kodirajo vrsto, prostorsko lokacijo, intenzivnost, trajanje, prag in pogostost dražljajev. Dražljaji lahko prihajajo iz notranjega ali zunanjega okolja in vzbujajo senzorične receptorje. Senzorični receptorji so razvrščeni glede na vrsto dražljaja, na katerega se odzivajo. Pri ljudeh različne vrste senzoričnih receptorjev v somatosenzoričnem sistemu vključujejo mehanoreceptorje, termoreceptorje, nociceptorje in receptorje za raztezanje mišičnega vretena. Senzorični sistemi za vid, sluh in ravnotežje, okus in voh imajo vsak svoj nabor senzoričnih receptorjev.
Mehanoreceptorji zaznavajo spremembe pritiska ali dotika. Termoreceptorji prepoznajo spremembe temperature. Nociceptorji zaznajo prekomerno toploto in močan pritisk, ki povzročata poškodbe tkiva in sproščanje kemikalij iz poškodovanega tkiva. Receptorji za raztezanje mišičnega vretena zaznavajo držo in gibanje.
Fotoreceptorji se nahajajo v vidnem sistemu. Vsebujejo fotopigmente, ki absorbirajo svetlobno energijo. Lasne celice Cortijevega organa se nahajajo v slušnem in vestibularnem sistemu. Zaznavajo tlačne valove zaradi zvočnih dražljajev ter spremembe v drži in gibanju. Okusni in vohalni sistemi se zanašajo na kemoreceptorje, ki zaznavajo okuse oziroma vonjave.
Ti senzorični receptorji pretvarjajo dražljaje v električno energijo, ki se vodi po nevronskih poteh. Nevralne poti senzoričnega sistema so aferentni nevroni, ki se razhajajo, in sinapse, ki vodijo informacijo, električno energijo, iz enega samega dražljaja. V somatosenzoričnem sistemu sta najpomembnejši nevronski poti pot dorzalnega stebra-medialnega lemniskusa in spinotalamičnega trakta. Nevronska pot v vidnem sistemu vključuje optični živec, slušne in vestibularne poti pa polžev živec oziroma vestibularni živec. Receptorji okušalnega sistema vključujejo obrazne, glosofaringealne in vagusne živce, ki sinapsijo v jedru solitarnega trakta v možganih, in končno, receptorji olfaktornega sistema vključujejo vohalne živce, ki se povezujejo z vohalnimi glomeruli, ki se nahajajo na dnu lobanje. votlino, tik pod čelnim režnjem možganov.
Razen vohalnih poti nevronske poti vodijo informacije do talamusa, informacije pa se od njega prenašajo na ustrezno mesto v možganski skorji. Informacije iz vidnih dražljajev se prenašajo v okcipitalni reženj, medtem ko se informacije iz slušnih in vestibularnih dražljajev prenašajo v temporalni reženj, možgansko deblo in mali možgani. Informacije o okusnih in somatosenzornih dražljajih se prenašajo v parietalni reženj. Čeprav lahko informacije iz vohalnih dražljajev dosežejo talamus, njegovi nevronski poti ni treba prenašati informacij v talamus. Informacije se prenašajo neposredno v čelni reženj možganske skorje.