V ekonomiji je določanje cen v senci pripisovanje denarne vrednosti vsem delom proizvodnega procesa, vključno z neopredmetenimi sredstvi. Tehnika se uporablja pri analizi stroškov in koristi. Načrtovalcem in menedžerjem lahko pomaga razumeti, kako bodo določene spremembe v podjetju vplivale na izid. Po definiciji določanje cen v senci vključuje premišljeno ugibanje o vrednosti določenih poslovnih sredstev in učinkov, ki se običajno ne prodajajo na trgu.
Ko vodje poskušajo optimizirati svoje poslovanje, poskušajo oceniti, kakšne učinke bi povzročile različne spremembe. Te spremembe bi lahko vključevale najem več delavcev, več ur na teden ali odprtje druge pisarne. Nekatere od teh sprememb lahko vključujejo dokaj enostavne stroške, kot je urna plača, ki bi jo moral plačati nov delavec. Druge stroške je po drugi strani morda težje oceniti. To lahko vključuje izgubljen čas za kvalificirane delavce ali okoljsko škodo, ki je posledica povečane proizvodnje.
Cene v senci vključujejo določanje cene za vse vidike proizvodnje, tudi neopredmetene. Ta naloga se lahko izkaže za izjemno zapleteno, saj se številni načini proizvodnje ne prodajajo na prostem trgu, kar določa številne stroške poslovanja. Na primer, če se razmišlja o najemanju dodatnih nekvalificiranih delavcev, je tržno stopnjo za delo lahko enostavno določiti. Vendar pa je morda veliko težje izračunati stroške, če bi izkušenega menedžerja zavzeli za pomoč pri odpiranju nove tovarne. Lahko se zgodijo nepredvidljivi dogodki, ki bodo v prihodnosti zahtevali pozornost upravitelja.
Cena teh neopredmetenih sredstev se včasih imenuje oportunitetni strošek odločitve. Oportunitetni strošek, kot že ime pove, je strošek zamujenih priložnosti. Delavec, ki je polno zaposlen na enem projektu, ne more delati na nobenem drugem projektu. Oportunitetni strošek se lahko nanaša tudi na širšo skupnost. Oportunitetni strošek odprtja tovarne na eni lokaciji vključuje zamujeno priložnost za gradnjo česar koli drugega na isti lokaciji.
Vlade uporabljajo senčne cene, da poskušajo določiti celovite stroške projekta, vključno s socialnimi ali okoljskimi stroški. Če je tržna cena gradnje ceste relativno nizka, škoda za okolje pa precej velika, projekt morda ni upravičen. Prav tako bi lahko projekt ukinili, če bi cesta povzročila nesprejemljiv hrup v bližini stanovanjskih območij. Pri določanju cen v senci je torej kvantitativno vrednotenje vseh skritih stroškov predlagane ekonomske odločitve.