Segmentiran trg je trg, ki je na nek način izoliran od drugih trgov. Izolacija je lahko popolna ali pa delna in nekoliko tekoča. Proces ustvarjanja segmentiranega trga je lahko namerna marketinška strategija, ki je zasnovana tako, da poveča pretok informacij in ustvari prodajo na sekundarnem ali nišnem trgu, ali pa nastane zaradi nepredvidenih nepopolnosti trga.
Ko je trg namenoma segmentiran, je razlog običajno povezan z določitvijo smeri, ki jo bo podjetje ubralo pri načrtovanju, proizvodnji in končni prodaji svoje linije izdelkov. Z razčlenitvijo ali segmentacijo večjega trga na manjši in lažje upravljan nabor potencialnih strank je lažje oblikovati izdelke, ki bodo pritegnili to skupino potrošnikov. Kot del procesa so tisti, ki sestavljajo segmentirani trg, nekoliko odmaknjeni ali izolirani od konkurence in ostanejo zvesti na podlagi dejavnikov, kot so prepoznavnost blagovne znamke, kakovost in cena.
Prednost namenoma segmentiranega trga je tudi boljša uporaba omejenih marketinških virov. Če se bolj osredotočimo na ta edinstven trg, namesto da uporabimo pristop množičnega trga, je lažje določiti, kako je mogoče najbolje uporabiti razpoložljive vire za doseganje predvidene baze strank in tako povečati potencial za prodajo in prihodke. Mala podjetja včasih uporabljajo ta model, ko je linija izdelkov pomembna samo za določene vrste potrošnikov, vendar velike korporacije, ki želijo prodreti na nove trge, preden njihovi konkurenti, včasih uporabijo isto strategijo pri oblikovanju in lansiranju novega izdelka.
Če prisotnost segmentiranega trga ne temelji na premišljenih odločitvah, je lahko izid nekoliko manj nagrajujoč. Oslabljena je sposobnost vzpostavitve delujočega nivoja komunikacije med proizvajalci in potrošniki, kar posledično vodi v manj učinkovito rabo dela, kapitala in drugih virov. Tovrstne tržne nepopolnosti je treba prepoznati in poiskati rešitve, preden se lahko situacija spremeni v pravo priložnost za vse vpletene.
Idejo o segmentiranem trgu najdemo tudi pri naložbenih priložnostih. Pristop, znan kot hipoteza segmentiranega trga, pravi, da s posebnimi instrumenti ni mogoče nadomestiti tistih z različnimi pogoji. Klasičen primer se nanaša na dolgoročne in kratkoročne naložbe. Če vlagatelj želi, da je naložbeni portfelj nekoliko likviden, bo boljša možnost osredotočanje na kratkoročne priložnosti, ki bodo prinesle donos v manj kot enem letu. Dolgoročnim naložbam, ki lahko trajajo več kot eno leto, da prinesejo želeni donos, bi se izognili, saj so pogoji za te priložnosti drugačni kot pri kratkoročnih naložbah in tako ne prinašajo želenega rezultata.