Sedem smrtnih grehov, ki so pogosto prikazani z zastrašujočimi velikimi črkami, so grehi, ki jih je zgodnja katoliška cerkev opredelila kot smrtne ali kardinalne grehe. Zato je bila predaja enega od njih za nekatere ljudi enosmerna vstopnica v večno prekletstvo, če je oseba umrla brez zakramenta sprave.
Ti grehi so veliko pomembnejši od drugih majhnih grehov, ki bi jih lahko zagrešili, imenovani navadni grehi. Veljalo je, da manjši grehi morda ne bodo preprečili poti v nebesa, če bi kdo umrl brez koristi od spovedi. Vendar je bilo sedem smrtnih grehov zanesljiva ovira brez pravega kesanja in odpuščanja. Poškodovali so dušo in so bili velika žalitev Boga.
Sedem smrtnih grehov je ponos, zavist, jeza, lenoba, pohlep, požrešnost in poželenje. Vsak od njih je postal povezan tudi z določenim demonom. Na primer, ponos in jeza sta bila povezana s satanom, pohlep z mamonom in poželenje z Asmodejem. Leviathan je bil povezan z zavistjo, Belphegor z lenobo in Beelzebub s požrešnostjo. Za mnoge je bil svet demonov zelo resničen in menilo se je, da demoni posebej mikajo ljudi, da skrenejo z božje poti.
Vsakemu od grehov so bile pripisane tudi kazni v peklu. Prvo in najpomembnejše je po Danteju to, da zagrešitev enega od sedmih smrtnih grehov pomeni, da nikoli ne moreš pobegniti iz pekla ali videti Božjega obličja. Dejansko je bila agonija v tej trajni ločitvi od Boga najvišja kazen.
Kasneje so teologi poskušali natančno določiti, kaj bi kdo trpel zaradi enega od sedmih smrtnih grehov. Tako so na primer osebo, ki je bila ponosna, zlomila na kolo, zavistne položili v zmrznjeno vodo, jezne razkosali, lenuhe pa vrgli v jame, polne kač. Požrešne so skuhali v olju, požrešne pa so morale jesti krastače. Tisti, ki so bili poželjivi, na primer pri prešuštvu ali neodobrenem spolnem vedenju, bi bili pokopani v ogenj in žveplo.
Vsak od sedmih smrtnih grehov je posebej v nasprotju s sedmimi vrlinami. Namesto poželenja bi morali prakticirati čednost. Jeza ali jeza je v nasprotju s krotkostjo ali umirjenostjo. Pohlepni naj bodo namesto tega dobrodelni, ponižnost pa pomaga premagati ponos. Lenoba ali brezdelnost nasprotuje pridnosti ali vnemi za delo, požrešnost pa zmernosti. Zavist je treba zatreti s prijaznostjo ali občudovanjem darov in sposobnosti drugih ljudi.