Kaj je seansa?

Seansa je vrsta rituala, ki se izvaja za komunikacijo z duhovi. Običajno jo vodi medij, »občutljiva« oseba, prek katere naj bi duhovi komunicirali. Tipično seanso vodi majhna skupina ljudi, ki pogosto sedijo za mizo. Beseda seansa izhaja iz francoščine za “sejo” ali “sedenje”. Seansa je bila najbolj priljubljena v času Spiritualističnega gibanja v 19. in zgodnjem 20. stoletju, med katerim so se razvili številni trenutni vidiki obreda.

Seansa običajno poteka v temi, udeleženci pa se lahko združijo v krogu. Medij lahko uporabi številne metode za poskus komunikacije z mrtvimi, kot so kanaliziranje skozi trans, samodejno pisanje, pisanje s plancheto ali misliografija. Predmeti, kot so glasbila, se lahko zagotovijo v upanju, da bodo navdihnili fenomen poltergeista.

Tradicionalne metode prirejanja seanse so še posebej dovzetne za goljufije s strani medija. Tako tema v sobi kot pregrada mize preprečujeta udeležencem, da natančno opazijo, kaj se točno dogaja. Medij lahko na primer s svojimi nogami premika mizo ali ustvarja skrivnostne zvoke. On ali ona lahko prikrito osvobodi roko iz kroga, da se pojavijo pojavi, ali pa se prazen film v temi zamenja s predhodno obdelanim filmom. Številni goljufivi mediji so najeli pomočnike, ki so jim pomagali izvesti trike tudi med seanso.

Sredi 19. stoletja sta sestri Kate in Margaret Fox iz Hydesvillea v New Yorku uvedli obdobje seanse. Trdili so, da lahko komunicirajo z duhovi s pomočjo sistema pip; spraševali bi z da ali ne, duhovi pa bi odgovorili tako, da bi enkrat tapnili za da in dvakrat za ne. Sestre so postale priznane medije in navdihnile nešteto posnemovalk.

Leta 1888 sta sestri plačali 1,500 ameriških dolarjev (USD), da sta javno priznali, da so bile njihove seje goljufija. Margaret je dokazala, da lahko udari tako, da si poka palec na nogi. Leto pozneje je Margaret odpovedala, vendar je bila škoda njihovemu ugledu že storjena.

Velika večina medijev iz Spiritualistične dobe je bila v nekem trenutku svoje kariere ujetih pri goljufijah in večina ljudi danes meni, da seanse niso nič drugega kot zabava. Ne glede na to, ali gre za dovršene magične predstave ali manifestacije nadnaravnega, so seanse od svojega izuma še naprej privlačile človeško domišljijo in radovednost, čeprav v vse manjšem obsegu.