Satirik je umetnik, ki uporablja satiro kot način izražanja. Mnogi satiriki so pisci, lahko pa so tudi izvajalci, avtorji iger in govorov ter vizualni umetniki, kot so slikarji in risarji. Satira je nekoliko edinstvena oblika izražanja, saj je na prvi pogled humorna, vsebuje pa vgrajen komentar in je običajno namenjena pošiljanju sporočila ali izjavi, ne pa zgolj zabavna.
Številni satiriki delujejo na področju politične satire in uporabljajo satiro kot sredstvo za komentiranje politične scene. Satiriki lahko napadajo javne osebnosti, zakone in različne politične trende, za katere menijo, da so vredni pozornosti. Satirik lahko proučuje tudi družbena vprašanja. Satiriki so pogosto precej zagrizeni, njihov humor pa običajno ni vsem po okusu. V nekaterih primerih so bili satiriki prvi, ki so se odkrito lotili kontroverznih družbenih vprašanj in v humorju povedali tisto, česar ni mogoče povedati v preprostem jeziku.
Praksa satire je starodavna. Ljudje že dolgo ljubimo humor in že dolgo so ljubitelji načinov izražanja, ki so lahko večplastni in zapleteni. Zgodovinsko gledano je bila satira včasih edini način za odkrito politično izjavo. Ljudje na primer niso mogli reči »sovražim kralja«, lahko pa bi kralja uporabili v politični risanki, ki je poslala jasno sporočilo o kralju. Satira je še vedno dragoceno orodje za politično izražanje v nekaterih regijah sveta, kjer ljudem primanjkuje svobode govora; satirik se lahko skrije za krinko, da je humor in da je smisel humorja odvisna od interpretacije.
Mnogi satiriki hodijo po tanki meji. Njihov komentar je lahko za nekatere žaljiv, nekatere teme pa se ne štejejo za primerne za uporabo kot sredstva za humor. V nekaterih državah lahko omejitve svobode govora vplivajo tudi na satirike. Nekateri narodi imajo na primer zakone lèse majesté, po katerih je nezakonito “poškodovati” monarhijo, zato morajo satiriki paziti na svoj korak ali pa bodo na koncu zaprti ali kaznovani. Prav tako so bili satiriki včasih obtoženi obrekovanja ali klevetanja s strani tarč njihove ostre duhovitosti.
Ljudje lahko kariere satirikov obravnavajo z različnih zornih kotov. Nekateri so diplomanti umetniških šol ali pisnih programov, ki jih zanima humor, drugi so izvajalci, tretji pa samostojno razvijajo lasten satirični glas. Delo se pogosto začne z majhnimi opravili, kot je kolumna v lokalnem časopisu ali občasna povabila k ustvarjanju političnih karikatur, pri čemer satirik pritegne več pozornosti in zaposlitev, ko postane njeno delo bolj znano. Satirik lahko začne tudi z delom, kot je pomoč piscem v televizijski oddaji ali zagotavljanje podpore stand up stripu, ki uporablja satiro.