Akronim SAPROF pomeni strukturno oceno zaščitnih dejavnikov, ki se uporablja kot orodje za napovedovanje prihodnjega tveganja nasilja v forenzični psihiatriji. Njegov namen je oceniti tveganje ponovitve za ljudi, ki so zagrešili nasilna dejanja. Glavni cilji ocenjevalnih centrov SAPROF so zaščita javnosti pred nevarnimi osebami, obvladovanje tveganja nasilja in oblikovanje programov zdravljenja za zmanjšanje števila nasilnih incidentov.
Ta metoda uporablja strukturiran model strokovne presoje za napovedovanje, ali bo oseba v prihodnosti ponovila nasilno vedenje. Ocena uporablja smernice, ki temeljijo na trenutnem znanju o nasilnih težnjah, da se predvideva, ali določena oseba predstavlja nevarnost za druge. Smernice so bile razvite s študijami v znanstveni, pravni in klinični skupnosti.
Dejavniki tveganja, merjeni v SAPROF, ocenjujejo notranje, zunanje in motivacijske značilnosti. Motivacijski dejavniki lahko vključujejo storilčevo željo, da spremeni svoje nasilno vedenje, in ali je odprt za zdravljenje. Ocenjevalec oceni notranje tveganje tako, da pogleda odnos osebe, ali je prisotna jeza in ali duševna bolezen prispeva k nasilju.
Zunanji dejavniki tveganja lahko vključujejo spolno, fizično ali duševno zlorabo v otroštvu. Kontrolni seznam določa tudi, ali ima storilec socialno podporo prijateljev in družine. Težave z zlorabo substanc so še en del procesa zunanje evalvacije.
Ta analiza se lahko uporabi v primerih spolne zlorabe in nasilja zakoncev. Uporablja se lahko tudi za zalezovanje in nasilje na delovnem mestu. Bolnišnice in popravne ustanove običajno uporabljajo kontrolni seznam SAPROF za razvoj načrtov za upravljanje in preprečevanje nasilnih incidentov. Postopek je lahko veljaven tudi v primerih odškodnine za delavce, zakonodaje o priseljevanju in oblikovanju zakonov o zasebnosti.
Preden je bil SAPROF razvit leta 2007, so se delavci v duševnem zdravju zanašali na klinično opazovanje, da bi napovedali prihodnje vedenje. Ocena storilčeve življenjske zgodovine je psihiatrom pomagala odkriti, kaj je pripeljalo do nasilja in ali ti pogoji še obstajajo. Vsak ocenjevalec je za oceno tveganja za nasilje uporabil svojo strokovno presojo, ne pa statistične podatke, pridobljene iz raziskav.
Natančna napoved nasilnih nagnjenj ščiti državljana pred neprostovoljno predanostjo v duševno bolnišnico. Tistim z nizko oceno tveganja bi lahko koristilo zdravljenje z zdravili ali psihoterapijo za reševanje težav, kot je obvladovanje jeze. Ljudje, ki predstavljajo večjo nevarnost za javnost ali sodelavce, so lahko izolirani, dokler se tveganje ne zmanjša.
Sodniki se zanašajo na strokovne ocene pri določitvi varščine ali izdaji prepovedi približevanja, da bi nekoga zaščitili pred zalezovanjem ali fizičnimi poškodbami. Rezultati analize SAPROF bi lahko koristili sodniku pri odločanju, ali naj bo obtoženec zaprt ali poslan na zdravljenje v duševno bolnišnico. Odbori za pogojni izpust običajno uporabljajo ta poročila, da ugotovijo, ali je treba zapornika izpustiti iz pripora.