Sanskrt je eden najstarejših znanih indijskih jezikov, s primeri vedskega sanskrta iz približno 1500 pr.n.št. in morda celo iz prejšnjih obdobij, ki jih je težko določiti, ker se je jezik govoril in pel že dolgo preden je bil napisan. Indijski jeziki, znani tudi kot indoarijski jeziki, so velika in raznolika veja indoevropske jezikovne družine, sanskrt pa je eden najbolj znanih in kulturno pomembnih teh jezikov.
Beseda »sanskrt« je prevedena na več različnih načinov, kot »popoln«, »popoln« ali »združen«. Zdi se, da izvor tega jezika leži v vulgarnih narečjih, ki so bila organizirana in kodificirana, najprej v vedski sanskrt in kasneje v modernejšo obliko okoli 500 pr. Za hindujce je sanskrt izjemno pomemben, ker so Vede in druga hindujska verska besedila v tem jeziku, nekaj budističnih verskih besedil pa tudi v sanskrtu.
Ta jezik je klasični jezik starodavne Indije. Uporabljali so ga vsi prefinjeni in kulturni člani družbe, še danes pa se uporablja v verski liturgiji in nekaterih vrstah visokega diskurza, podobno kot klasična arabščina na Bližnjem vzhodu. Več indijskih jezikov, vključno z bengalščino in hindujščino, izvira iz sanskrta, in čeprav ta jezik danes v Indiji ni razširjen, je prišlo do nekaterih premikov za oživitev govorjenih oblik in vplive tega jezika je mogoče opaziti na številnih ravneh indijske kulture in po jugovzhodni Aziji.
Za sanskrt se uporablja več različnih sistemov pisanja, eden najpogostejših pa je devanagari, deloma zato, ker je bil populariziran na Zahodu. Poleg devanagarija se za pisanje v tem jeziku uporabljajo številne pisave jugovzhodne Azije in rimska abeceda. Uporaba številnih različnih skript odraža različne sisteme pisanja, ki se uporabljajo v regiji, pri čemer prebivalci različnih območij uporabljajo pisave, ki jih najbolj poznajo in jim najbolj ustrezajo.
Arheologi, ki delajo v jugovzhodni Aziji in Indiji, lahko preučujejo ta jezik, da bi lahko globlje razumeli kulture, ki jih preučujejo. Jezik preučujejo tudi zgodovinarji, verski uradniki in študenti verouka. Tako kot drugi klasični jeziki, kot sta grščina in latinščina, je lahko znanje sanskrta ključnega pomena za ljudi, ki želijo brati zgodovinska besedila v izvirnem jeziku, in za ljudi, ki želijo študirati jezik, kulturo in vero. Številne visoke šole in univerze po vsem svetu ponujajo usposabljanje v tem jeziku zainteresiranim študentom.