V angleščini je samostalniška besedna zveza beseda ali besede, ki delujejo kot predmet ali subjekt za glagol. Če je ena beseda, mora biti samostalnik ali zaimek. Če gre za skupino besed, mora vsebovati samostalnik ali zaimek, ki deluje kot glava besedne zveze. Glava samostalniške fraze je samostalnik ali zaimek, okoli katerega je besedna zveza zgrajena z dodatkom modifikatorjev. Modifikatorji so lahko v različnih oblikah, samostalniški stavek pa lahko vsebuje več modifikatorjev različnih vrst.
Samostalnik je beseda, ki označuje kraj, idejo, osebo ali stvar. Lastni samostalniki označujejo imena, na primer ime osebe, in morajo biti napisana z veliko začetnico. Zaimki se uporabljajo kot nadomestki za samostalnike in so v angleščini zelo pogosti. Zaimki so besede, kot so »on«, »ona« in »oni«. Samostalniška besedna zveza mora vsebovati vsaj en samostalnik katere koli od teh vrst ali zaimek in mora biti subjekt ali predmet glagolske ali glagolske besedne zveze.
V svoji najpreprostejši obliki je samostalniška besedna zveza sestavljena samo iz ene besede, samostalnika. Samostalniški besedni zvezi je mogoče dodati veliko različnih modifikatorjev, ki besedni zvezi dodajo dodatne informacije. Samostalniška besedna zveza je lahko sestavljena na različne načine, na primer z modifikatorji pred ali za samostalnikom. Samostalnik je lahko tudi impliciran. Vsi ti dodatki in modifikacije omogočajo veliko raznolikost in zapletenost samostalniških besednih zvez.
Najpogostejše vrste modifikatorjev samostalniških besednih zvez so pridevniki. Pridevniki so opisne besede, ki posredujejo dodatne informacije o samostalniku. Na primer, samostalnik »avto« je mogoče spremeniti s pridevnikom »rdeči«, da tvori samostalniško besedno zvezo »rdeči avto«. Samostalniški stavek lahko vsebuje več pridevnikov, nanizanih skupaj, na primer »temno rdeč rabljen avto«.
Določevalci so besede, ki posredujejo dodatne informacije o samostalniku. Določevalec je lahko določeno ali splošno število, na primer »deset« ali »več«. Drugi možni modifikatorji so členki, kot sta »the« in »an«, ter besede, ki izražajo specifičnost, kot sta »this« in »this«. Posesivne besede, kot sta “vaš” in “moj” lahko, so tudi odločilne. Druge konstrukcije, kot so predložne besedne zveze, so lahko tudi del samostalniške zveze. Vsi ti različni modifikatorji, ki jih lahko postavimo pred ali za samostalnikom, služijo za dodajanje več informacij o samostalniku ali njegovem stanju.