Samostalniški razred je del sistema kategorizacije samostalnikov, ki ga najdemo v sintetičnih jezikih in polisintetičnih jezikovnih družinah. Jeziki s samostalniškimi razredi imajo lahko le dva ali več kot 20 različnih razredov. Več samostalniških razredov ima jezik, višja je stopnja pregiba jezika. Razlike med samostalniškimi razredi običajno temeljijo na referenčnih značilnostih, morfoloških podobnostih in poljubnih razlogih.
Govorci angleščine, ki so se v šoli učili španščine, francoščine ali nemščine, poznajo koncept slovničnega spola. V španščini na primer vsi samostalniki spadajo v eno od dveh skupin: samostalnike moškega ali ženskega rodu. Na področju jezikoslovja ni povsem dogovorjeno, ali naj slovnični rod ločimo od samostalniškega razreda. Nekateri jezikoslovci uporabljajo »spol« za sklicevanje na vse samostalniške razrede, drugi jezikoslovci pa menijo, da je spol ena posebna podvrsta samostalniškega razreda. Jezikoslovci te druge kategorije običajno uporabljajo izraz »spol« le, ko opisujejo samostalnike v jezikih, ki imajo dva do štiri samostalniške razrede.
Razred, v katerega sodi določen samostalnik, se pogosto ujema z referentom, ki je stvar, na katero se sklicuje samostalnik. Na primer, španska beseda za “moškega” je moškega rodu, beseda za “žensko” pa ženskega rodu. Pri drugih samostalnikih delitev temelji bolj na morfoloških podobnostih kot na referenčnih značilnostih, na primer, da so besede, ki se končajo na »–a«, bolj verjetno ženskega rodu, in besede, ki se končajo na »–o«, so v španščini bolj moške. Druge besede spadajo v enega ali drugega samostalniškega razreda, ki temelji le na konvenciji.
V jezikih, ki imajo sistem samostalniških razredov, ima lahko sistem od dva do več kot 20 samostalniških razredov. Vsi samostalniki morajo pripadati razredu, običajno pa lahko pripadajo le enemu. Drugi deli samostalniške fraze ali stavka, kot so pridevniki, členki in glagoli, bodo pokazali slovnično soglasje s samostalnikom glede na njegov razred. Če uporabimo še en španski primer, se člen “la” uporablja samo z edninskimi samostalniki ženskega rodu, “el” pa samo z edninskimi moškimi samostalniki. Na angleščino ne velja več, da uporablja samostalniški razred, vendar obstajajo preostali znaki razredov samostalnikov iz starejših oblik angleščine v izbranih zaimkih, pa tudi v nekaj samostalnikih, ki ohranjajo končnice, ki temeljijo na spolu, kot sta »igralec« in »igralka« ter “natakar” in “natakarica”.
Kategorije navadnih samostalnikov vključujejo moški proti ženski, živ proti neživemu, človek proti nečloveški in racionalen proti neracionalnemu. Nekateri primeri manj pogostih kategorij so oblika in doslednost, razredi, ki se pogosto pojavljajo v atabaskanskih jezikih, kot je navajo. Številni afriški jeziki imajo več samostalniških razredov, ki jih govorci angleščine sprva težko razumejo, nekaj jezikov avstralskih aboridžinov pa ima celo ločene razrede samostalnikov za užitno sadje in zelenjavo, lovsko orožje in stvari, ki odbijajo svetlobo.