Kaj je samostalniški modifikator?

Modifikatorji samostalnikov imajo pomembno nalogo: narediti samostalnike bolj izrazite. Ponazorjeno z besedo »pomembno« v prejšnjem stavku, je ta vrsta besed v različnih oblikah – vse s posebnim načinom spreminjanja samostalnikov, ki so jim priloženi. Samostalniški modifikator je lahko pred samostalnikom ali za njim. Vključuje lahko zapletene večzložne pridevniške besedne zveze ali samo člen, kot je »an« ali dokaz, kot je »tisti«.

Samostalnik ima lahko samostalnik ali pridevnik, ki ga vnaprej spreminja, ali pa lahko vključuje samostalniški modifikator pozneje. Ta sprememba pogosto spremeni uporabljeni članek. Na primer, člen »an« v frazi »brezciljni stavek« se spremeni v »a«, ko modifikator spremeni položaj – »stavek, ki je brez cilja«.

Kot modifikator samostalnika lahko služi še en samostalnik, več samostalnikov ali pridevnik. Slovnično pravilno bi bilo, če bi nekaj poimenovali »vaniljev sladoled«, »sladoled iz vanilijevih zrn« in celo »sladoled iz stopljenih vanilijevih stročnic«. Ko pridejo modifikatorji za samostalnikom, se kot dodatki dodajo besede, kot sta »to« ali »od«. »Sladoled iz stopljenih vaniljevih stročnic« postane »stopljen sladoled iz vanilijevih stročnic« ali celo »sladoled iz vanilijevih zrn, ki se je stopil po mojem zapestju in na tleh«.

Ločila so pogosto odvisna od tega, kako je samostalnik spremenjen, glede na število modifikatorjev in njihovo lokacijo v stavku. Kadar samostalniki vsebujejo več kot eno besedo, se običajno ne nanašajo na vezaje – kot pri »sladoledu«. V nasprotju s tem, ko samostalniki ali pridevniki spremenijo drug samostalnik na začetku besedne zveze, bodo običajno vzeli vezaj. Besedna zveza »sendvič s sladoledom« mora imeti vezaj, ki drži besede skupaj.

Kot samostalniški modifikator lahko služijo ne le članki in kratke besedne zveze, ampak tudi dolge, zavlečene stavke. Te verige modifikatorjev držijo skupaj besede, kot so »na«, »prek«, »od« ali »od«, kot tudi deskriptorji, ki lahko posredujejo druge vrste ključnih informacij, na primer »kdo« in »kje«. To je en primer samostalnika in njegovega spremljevalca: “. . . kuhar z Michelinovo zvezdico, ki dela v mamini kleti z dvema loncema, ponev in množico družinskih receptov.«

Glede na zgradbo stavka bo samostalniški modifikator najbolj primeren za lokacijo pred ali za določenim samostalnikom. Prvič, na primer, bi bilo morda bolje, da nekomu rečete: “Ne dotikajte se tega velikega rdečega gumba.” Če sporočilo ni uspešno preneseno, se bo drugič morda izšlo nekoliko drugače: “Ne dotikajte se gumba, ki je velik in rdeč.”