V bistvu je samostalniški člen stavek ali del stavka, ki deluje kot samostalnik. Samostalniška klavzula deluje na enak način kot samostalnik ali zaimek in vzpostavi subjekt ali predmet v stavku. Samostalnik je splošno sprejet kot oseba, kraj ali stvar. V stavku je samostalnik glavni poudarek.
Večinoma bo samostalnik odgovoril kdo ali kaj o glagolu, ki je dejanje v stavku. Samostalniški členi so na splošno enaki samostalnikom, le da so sestavljeni iz dveh ali več besed, samostalniki pa so posamezne besede. Na primer, v stavku »Leslie ni vedela, da njena prijateljica zna peti« je beseda »Leslie« samostalnik, besedna zveza »da bi lahko pel« pa samostalniška klavzula.
Najlažji način za identifikacijo fraze kot samostalniške klavzule je, da v stavku poiščete glagol in nato vprašate, kdo ali kaj o tem. “Vedati” deluje kot glagol v vzorčnem stavku. Odgovor na vprašanje “Česa Leslie ni vedela?” je “da bi njena prijateljica znala peti.” Tako je v tem stavku samostalniški člen »da bi njen prijatelj lahko pel«.
Obstajajo tri glavne vrste samostalniških stavkov. Prva vrsta samostalniške klavzule se začne z vprašalno besedo, na primer kdo, kaj, kje ali kdaj. V stavku »Ni pomembno, kam gremo na večerjo« je besedna zveza »kam gremo na večerjo« samostalniški člen.
Drugi samostalniški stavki se začnejo z “ali” ali “če”, kot v stavku “Ne more se odločiti, ali bo šel.” “Odloči se” je glagol v tem stavku. »Ali naj gre« razlaga, česar se ne more odločiti, in je samostalniški člen.
Tretja glavna vrsta samostalniške klavzule se začne s »to«. Prvi primer, »Leslie ni vedela, da njena prijateljica zna peti,« prikazuje to vrsto samostalniške klavzule. »Da bi njena prijateljica znala peti« deluje kot predmet v tem stavku.
Tako kot samostalniki lahko samostalniški členi znotraj stavka delujejo na več načinov. Samostalniška klavzula lahko zavzame mesto samostalnika in deluje kot subjekt ali predmet glagola. V stavku »Kaj je ekipa naredila je šokiralo svoje oboževalce« je besedna zveza »kaj je ekipa naredila« predmet stavka in deluje kot samostalniški člen namesto enega samostalnika.
Samostalniški členi se lahko uporabljajo tudi kot predmetni predlogi v stavku ali kot dopolnitve predmetov. V stavku »Napaka igralcev je bila, da so zavrnili igranje conske obrambe«, je besedna zveza »da so zavrnili igranje conske obrambe« predmetno dopolnilo. Čeprav je »napaka igralcev« pravzaprav subjekt v stavku, je »da so zavrnili igranje conske obrambe« dopolnilo temu predmetu.
Čeprav je mogoče samostalniške klavzule nekoliko poskušati razumeti, jih je relativno enostavno prepoznati, ko razumemo, kaj so in kako delujejo. Včasih potrebujete več kot eno besedo, da v celoti izrazite idejo ali v celoti odgovorite na vprašanje. Ko se to zgodi, se namesto samostalnika pogosto uporablja samostalniška klavzula.