Samostalnik v ednini je poimenovalna beseda, ki se nanaša samo na eno stvar. Na primer, beseda “krava” se nanaša samo na eno kravo, ne na več krav. Oblikovanje množinske oblike samostalnika se običajno izvede tako, da se na konec samostalnika ednine doda črka “s”, vendar so pravila različna, odvisno od posamezne besede. Samostalniki v ednini se uporabljajo v stavkih za sklicevanje na subjekt in predmet določenega stavka, na primer »kozarec je na mizi«, pri čemer se uporabljata samostalnika »steklo« in »miza«. Glagoli in pridevniki so dva primera drugih vrst besed, ki jih je mogoče uporabiti poleg samostalnika v ednini v stavku.
Samostalniki v bistvu poimenujejo besede in lahko poimenujejo ljudi, stvari, kraje in celo abstraktne koncepte, kot sta ljubezen ali strah. Beseda “samostalnik” izvira iz latinskega nomen, kar je latinsko za besedo “ime”. Različne vrste samostalnikov se lahko omenjajo na različne načine, na primer, lasten samostalnik je ime osebe, abstraktni samostalnik pa je ime abstraktnega pojma. V večini delov angleškega jezika so besede, ki jih je treba uporabiti, odvisne od tega, ali je predmet ednine ali množine, kar pomeni samo eno stvar ali več stvari. Samostalniki v ednini in množini obstajajo za vse stvari, na katere se lahko sklicujemo, čeprav so včasih ista beseda.
Med procesom učenja jezika je običajno, da se učenci naučijo samostalnika v ednini za določeno stvar, preden se naučijo množine. Besede, kot so »jajce«, »knjiga« in »hiša«, so vse samostalniki v ednini in se zato nanašajo samo na enega od zadevnih predmetov. Če oseba prosi za jajce, njegova ali njena uporaba samostalnika v ednini pomeni, da želi samo eno jajce, ne pa dve ali več. Množinske oblike samostalnikov so na splošno kombinirane s številom, da bi olajšali jasnost. Nekdo bi lahko na primer zahteval »dve jajci« namesto samo »jajca«, kar bi se lahko nanašalo na katero koli število, razen na eno.
Samostalniki v ednini lahko zapolnijo vlogo subjekta in predmeta stavka. Osnovna stavčna struktura je »predmet-glagol-predmet« ali na primer »Mačka je napadla miško«. Tako subjekt »mačka« kot predmet »miška« sta primera edninskih samostalnikov, pred njimi pa je »the«, znan kot »določen člen«, ki kaže, da se nanaša na eno določeno mačko in miš. Glagol »napadla« je poleg samostalnika v ednini, da pokaže, kaj je subjekt, mačka, storil predmetu, miški. Zraven samostalnika v ednini se lahko uporabi pridevnik, da ga opišemo, na primer »spreten«, ki se doda v tvorbo »spretna mačka je napadla miško«.