Linum flavum ali rumeni lan izvira iz vzhodnega Sredozemlja in Indije. Je ena najstarejših znanih gojenih poljščin, ki sega v 30,000 let pred našim štetjem. Rumeni lan se uporablja v krajinskem oblikovanju in ima številne komercialne aplikacije. Rastlina rumeni lan je žal dovzetna za številne glivične bolezni in viruse.
Rumeni lan, znan tudi kot zlati lan, solin in laneno seme, raste v območjih odpornosti ameriškega ministrstva za kmetijstvo od štiri do devet. To pomeni, da je najnižja temperatura, ki jo bo prenašal rumeni lan, -30 ° Fahrenheita (-34.4 ° Celzija). Najraje raste na območju s polnim soncem. Rumeni lan se najbolje obnese v aluvialnih tleh ali globokih, bogatih ilovnatih tleh. Ne uspeva dobro v ilovnatih, prodnatih in peščenih tleh. Njegove potrebe po vodi so povprečne, vendar ga ne smemo preveč zalivati.
Te rastline segajo od 6 do 18 palcev (15-45 cm) v višino; proizvajajo svetlo rumene cvetove s petimi cvetnimi listi od pozne pomladi do sredine poletja. Njegovi cvetovi so od 1/4 do 3/8 palca (0.63-0.95 cm) v premeru. Njegovo zimzeleno listje je vitko, dolgo od 3/4 do 1-1/2 palca (20-40 mm). Rumeni lan proizvaja svoja semena v majhnih, suhih, rjavih kapsulah.
Ta vrsta lanu se pogosto goji v kamnitih vrtovih in kot okrasna rastlina pri urejanju doma. Na dvorišče bo privabil čebele, metulje in ptice. Ker je odporen na sušo, ga nekateri vrtnarji uporabljajo za kseriscaping ali sajenje v pokrajini, ki ne potrebuje več vode, kot jo dobi naravno. Rastline naj bodo narazen 9-15 palcev (22-38 cm), odvisno od velikosti rastlin.
Danes se lan komercialno goji za semena in vlakna. Uporablja se za izdelavo ribiških mrež, tkanin, barvil in papirja. Rumeni lan se doda tudi nekaterim lepotnim izdelkom, kot sta gel za lase in milo. Poleg tega se laneno seme jemlje kot prehransko dopolnilo in dokazano znižuje holesterol in pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi pri diabetikih.
Glivične bolezni, kot so rjava stebelna ožiga, gniloba korenin, rja, plesen in gniloba stebel ter venenje, običajno okužijo lan. Rastline se lahko okužijo z nagubanostjo ali pa se pojavijo zaradi kloroze ali zvijanja in upogibanja stebla. Če ena zboli, jo je treba izolirati od drugih rastlin. Fungicidi so koristni za izkoreninjenje glivičnih okužb. Klorozo je mogoče preprečiti s spremljanjem pH vrednosti tal, brez prekomernega zalivanja in s previdnostjo pri uporabi herbicidov v bližini.