Bančni rop je dejanje osebe, ki v času delovanja bančne institucije ukrade ali poskusi kraje z uporabo grožnje, ustrahovanja ali sile. Dejanje vključuje enega ali več roparjev, ki vstopijo v banko in zahtevajo denar od zaposlenega, običajno blagajničarja. Ropar lahko ima ali pa ne uporablja orožje. Motiv, ki je običajno za ropom bank, je denarni dobiček.
Rop banke se razlikuje od vloma v banko. Rop je uporaba grožnje, ustrahovanja ali sile proti drugi osebi za pridobitev denarja ali dragocenosti, zato je tatvina ali namen kraje v delovnem času, ko so ljudje prisotni, kar predstavlja rop banke. Kadar oseba nezakonito vstopi v banko po zaprtju zaradi kraje ali poskusa kraje denarja ali dragocenosti, ko ni zaposlenih ali strank, je vlom v banko.
Pogosteje storilec stori kaznivo dejanje sam, včasih pa je lahko vpleten tudi sostorilec. Obstaja več načinov, s katerimi lahko ropar obvesti enega ali več zaposlenih in morda strank, da gre za kaznivo dejanje. Na primer, lahko se zdi, da opravi transakcijo z blagajničarko, medtem ko tiho poda bankovec, ki zahteva denar. Drugi roparji lahko stopijo v banko in vsem prisotnim oznanijo, da gre za rop, in nato vzamejo denar. Ropar lahko po prejemu denarja vzame tudi talce ali hitro pobegne.
Med ropom banke bo ropar zahteval ustno ali z bankovcem. Nekateri trdijo, da imajo orožje, a ga morda dejansko nimajo; včasih ropar pokaže orožje, drugič ostane skrito. Orožje, ki ga običajno imajo ali trdijo, da imajo, so pištole ali strelno orožje; nekateri imajo ali trdijo, da imajo eksplozivno napravo.
V ZDA so kreditne zadruge, varčevalna in posojilna združenja ter banke zaščitene z zveznim zakonom o ropu bank iz leta 1934, če so del zveznega sistema, organizirane po zvezni zakonodaji ali so zvezno zavarovane. Rop banke velja za zvezno kaznivo dejanje.
Bančne institucije imajo običajno nameščene varnostne elemente, če pride do ropa. Eden je skrivni sprožilec, pogosto gumb pod pultom, ki ga lahko blagajničarka aktivira, da obvesti policijo. Na določenih območjih banke so lahko tudi drugi senzorji, na primer laserski senzorji v trezorju, ki bi se prav tako lahko aktivirali. V nekaterih primerih za to morda ne vedo vsi zaposleni. Na banki so lahko nameščeni tudi stražarji.
Da bi ujela roparja, lahko policija uporabi nadzorne posnetke, da dobro pogleda osumljenca. Banke lahko uporabijo tudi barvne pakete, ki jih vstavijo z denarjem in spustijo barvilo na kršitelja. Nekateri lahko uporabljajo tudi elektronske sledilne naprave.