Ročni kalkulator je majhna naprava, ki se uporablja za reševanje matematičnih enačb. Njegov obseg izračunov je lahko preprost ali zapleten, odvisno od zmogljivosti kalkulatorja. Ti kalkulatorji so postali pomembna prednost za srednješolce in študente matematike. Od svoje predstavitve običajnim potrošnikom je ročni kalkulator postal dragoceno orodje tudi za številne matematične probleme v gospodinjstvu, kot sta načrtovanje proračuna in izravnavanje čekovnih knjižic.
Kalkulatorji, ki so bili prvič predstavljeni kot mehanski stroji v zgodnjih 1900-ih, so bili pogosto veliki, nepraktični in dragi. Elektronski kalkulatorji so se prvič pojavili v petdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar so bili še vedno pogosto velikosti pisalnega stroja. Leta 1950 je prvi ročni kalkulator razvil Texas Instruments, podjetje, ki je še vedno med vodilnimi v proizvodnji, inovacijah in tehnologiji ročnih kalkulatorjev. Ta prvi kalkulator je lahko opravil štiri osnovne funkcije – seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje – in ustvaril papir.
Ko se je ročni kalkulator začel integrirati v vse manj čipov in notranjih funkcij, so kalkulatorji postali manjši, cenejši in bolj dostopni širši javnosti. Leta 1970 so se pojavili prvi prenosni kalkulatorji z baterijami za ponovno polnjenje. Tehnologija je nadaljevala z razvojem ročnega kalkulatorja v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja do modela, ki je bil običajen od devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Ročni kalkulator je lahko različnih oblik in velikosti z različnimi zmogljivostmi. Lahko jih naredite tako, da sedijo na mizi, ali pa jih naredite z večjimi številkami za težje vidne ali manj okretne. Vedno vsebujejo osnovne števke od 0 do 9 s tipkami za decimalke, seštevanje, odštevanje, deljenje, množenje, odstotke, spomin, negativne vrednosti in gumb za preklic ali brisanje. Uporabljajo majhen zaslon s tekočimi kristali (LCD) z notranjim vezjem in integriranimi čipi za pomnilnik in izračune.
Številni ročni kalkulatorji pa so opremljeni tudi z orodji za trigonometrijo, statistiko ali algebro. Ti so pogosti v višjih razredih računanja ali trigonometrije in lahko izračunajo eksponente, logaritme, znanstvene zapise in grafe. Ta vrsta ročnega kalkulatorja, znana kot znanstveni kalkulator, deluje podobno kot bolj preprosti kalkulatorji. Ponujajo možnost vnosa podatkov prek oštevilčenih gumbov; zmožnost odločitve, katero funkcijo bo izvajal, kot je deljenje ali množenje; in sposobnost reševanja enačbe v delcih sekunde.
Za razliko od računalniških in pomnilniških funkcij, ki jih je sposoben računalnik, je ročni kalkulator sposoben izračunati splošni izhod iz različnih vhodov. Ker pa se tehnologija še naprej razvija, je bil ročni kalkulator v 2000-ih integriran v računalnike in mobilne telefone. Preprost kalkulator je zdaj mogoče najti v večini mobilnih naprav z vsaj funkcijami seštevanja/odštevanja/množenja/deljenja. Vedno bolj so sposobni računati s funkcijami, ki zahtevajo tudi programiranje.