Kaj je ročna komunikacija?

Ročna komunikacija se nanaša na sistem, v katerem ljudje komunicirajo drug z drugim s sredstvi, ki niso verbalna. Takšne vrste komunikacije lahko vključujejo kombinacijo ročnih signalov, obraznih kretenj in drugih vrst telesnih signalov. Ročna komunikacija se lahko uporablja samostojno ali v kombinaciji z ali kot dodatek k verbalni komunikaciji. Uporablja se lahko v različnih okoljih, kot je sredstvo za komunikacijo z naglušnimi, kot dodatek k poučevanju tistih s težavami pri branju ali učenju in kot sredstvo socialne komunikacije.

Kot sredstvo za poučevanje učencev z okvaro sluha je zelo pomembna ročna komunikacija. To je zato, ker je njihovo glavno komunikacijsko sredstvo. Znakovni jezik je dodelan jezik, razvit posebej za komunikacijo z naglušnimi. Sestavljen je iz različnih vrst gibov rok in drugih telesnih signalov, ki se lahko uporabljajo za prenos pomena ali za pogovor z drugimi posamezniki.

Ljudem, ki imajo učne težave, kot je disleksija, ki jim otežuje branje, bo poleg branja koristila kombinacija ročne komunikacije. Ročno sporočanje vsebine knjig jim olajša razumevanje vsebine. Učitelji in učenci uporabljajo tudi ročno komunikacijo med medsebojno interakcijo v razredu. Učitelj lahko na primer postavi vprašanje, učenci pa dvignejo roke. To je oblika ročne komunikacije, ki nakazuje, da želijo odgovoriti na vprašanje. Če učitelj pokaže na koga, bo to za osebo znak, da odgovori na vprašanje, drugi pa bodo spustili roke.

V poslovni skupnosti lahko preučevanje nezavednih oblik ročne komunikacije vpliva na poslovne odnose. Na primer, finančni zastopnik, ki poskuša stranko pridobiti, da odpre bančni račun, lahko prebere odziv stranke tako, da preuči nezavedne ali nehotene signale, kot so tapkanje z roko ali nogo, prekrižanje nog in odmikanje oči stran od predstavnika. Vse to so znaki nezainteresiranosti. Enako lahko velja pri poslovnih pogajanjih in med poslovnimi sestanki s strankami.

Tudi drugi ljudje uporabljajo to obliko komunikacije v vsakodnevnih interakcijah. Nasmeh je oblika takšne komunikacije, mahanje z rokami pa je tudi oblika ročne komunikacije. Objem, zavijanje z očmi od ogorčenja in celo zardevanje so drugi znaki tega načina komunikacije.