Roadrunner je oblika zemeljske kukavice, ki jo najdemo na ameriškem jugozahodu. Dejansko obstajata dve vrsti roadrunnerjev, znani kot večji in manjši roadrunner, čeprav je večji roadrunner verjetno bolj znan od obeh. Te ptice so postale ikone po zaslugi svoje vloge v risankah Wile E. Coyote in v nasprotju s splošnim prepričanjem pravi cestni tekači pravzaprav ne rečejo »bip bip«, temveč komunicirajo z vrsto klicanja in klopotanja s kljunom.
Večji in manjši roadrunner sta si fizično zelo podobna. Obe ptici imata rjavo perje, progasto z belimi, in dolge, pokončne repe ter značilne pernate grebene na glavi. Ptice imajo tudi številne edinstvene prilagoditve, ki jim omogočajo preživetje v ostrem puščavskem okolju, ki mu pravijo dom. Te prilagoditve so osredotočene na ohranjanje toplote in energije ter na zadrževanje čim več vlage, da ptice ne dehidrirajo.
Ponoči cestni tekači dejansko dovolijo znižanje telesne temperature in prihranijo energijo, ki bi jo sicer porabili za ogrevanje. Da bi se zjutraj ogreli, ptiči raztrgajo perje, da razkrijejo črno kožo, ki absorbira sončno energijo in zelo učinkovito segreje telo. Tudi v vročini dneva ostanejo neaktivni in tako še bolj varčujejo z energijo. Da bi prihranili tekočino, cestni tekači izločajo sol skozi nosne žleze, namesto da bi jo izrazili v urinu, ptice pa zaradi izjemno učinkovitih črevesnih poti, ki iz svojih odpadkov povlečejo vso razpoložljivo vodo, odvajajo zelo suho blato.
Kot pove že ime “roadrunner”, je roadrunner veliko raje tek kot letenje. Te ptice lahko dosežejo največjo hitrost okoli 18 milj na uro (30 kilometrov in uro), kar jim omogoča, da tečejo, da pobegnejo različnim plenilcem in prehitijo številne plene. Ko ga pritisne izjemno hiter plenilec, kot je kojot, bo cestni tekač sčasoma prevzel krilo.
Cestni tekači jedo različne majhne živali, plazilce in žuželke, s svojimi močnimi kljuni žrtev udarjajo ob tla in jih ubijejo, preden jih zaužijejo. Ptice gnezdijo na tleh, sodelujejo pri inkubaciji sklopke do 12 jajc in običajno vzgajajo tri do štiri piščance. Roadrunnerji zamahnejo s svojim vzorcem odlaganja jajc, tako da se piščanci izležejo ob različnih časih, kar zagotavlja, da bodo imeli kasnejši piščanci možnost, če prejšnji piščanci ne preživijo.