Premija tveganja je znesek donosa, ki ga morate uresničiti, preden tvegate z nezavarovano naložbo v primerjavi z zajamčeno naložbo. To je zelo pomemben dejavnik, ki ga vlagatelji upoštevajo pri izbiri, kako najbolje razporediti svoja omejena sredstva. Seveda je v mnogih primerih ta premija teoretična. Zelo malo jih ima dejansko v mislih določeno premijo tveganja ali pa se nanjo vsaj sklicuje na te izraze.
To premijo tveganja lahko opišemo tudi kot donos, ki ga pričakujemo od tržnega vrednostnega papirja, v primerjavi s tem, kakšen donos lahko dosežejo pri naložbi, ki je bolj brez tveganja. V primeru naložbe brez tveganja to običajno pomeni obrestno mero, plačano za nekaj, kot je ameriška zakladnica ali kakšna druga zajamčena naložba. Seveda tudi te naložbe niso v celoti zagotovljene. Če bi prišlo do katastrofalnega propada finančne institucije ali zvezne vlade v primeru zakladnih obveznic, bi bilo vse izgubljeno. Seveda bi vsa denarna sredstva v teh okoliščinah hitro postala brez vrednosti.
Za delnice se donosnost naložbe izračuna z upoštevanjem dveh dejavnikov – izplačila dividend, ki se lahko zgodi vsako četrtletje, skupaj s kapitalskimi dobički. Kapitalski dobički se realizirajo šele, ko se delnica proda. Mnogi morda ne upoštevajo obeh vprašanj, ko gledajo na premijo za tveganje. Če se upoštevajo delnice, se to včasih imenuje premija za lastniški kapital ali delniško tveganje.
Pri obveznicah je tveganje, ki se včasih imenuje premija tveganja obveznice, mogoče določiti preprosto tako, da pogledamo razliko v obrestnih merah med tem, kaj bo obveznica prinesla, in kakšno bi bilo zajamčeno naložbo. V skoraj vseh primerih bo obveznica prinesla višjo obrestno mero. V nasprotnem primeru ne bi bilo razloga, da bi jih kateri koli vlagatelj obravnaval kot možnost.
Za izračun premije za tveganje je preprosto treba upoštevati donosnost naložbe zajamčene naložbe v primerjavi z bolj tvegano naložbo. Na primer, če ameriška zakladniška obveznica prinaša 3 odstotke in je pričakovana donosnost delnice 8 odstotkov, bi bila premija za tveganje 5 odstotkov – osem minus tri. Ali je to vredno tvegati, je vprašanje posameznega vlagatelja, ki lahko pred takšno izbiro poišče tudi nasvet investicijskega svetovalca. Količina tveganja, ki jo je nekdo pripravljen prevzeti, se lahko spremeni glede na naložbene cilje ali življenjske okoliščine, zato je to lahko razmeroma tekoče.