Izraz rikecioza ali rikeciozna bolezen se uporablja za opis več vrst bolezni, ki jih povzročajo različne bakterijske okužbe, z različnimi simptomi, od relativno blagih do zelo hudih. Primeri rikecioznih bolezni so epidemični in endemični tifus ter pegasta mrzlica Skalnih gora. Različne vrste rikecioze povzročajo različne vrste bakterij, predvsem iz rodu Rickettsia, na človeka pa jih prenašajo bolhe, klopi, pršice ali uši. Pogosti simptomi rikecioze vključujejo zvišano telesno temperaturo, glavobol, težave s prebavili, kožni izpuščaj, kožne lezije, bolečine v sklepih in mišicah. Zdravljenje se razlikuje glede na specifično bolezen in pogosto vključuje antibiotike in steroide.
Na podlagi določenih značilnosti bakterij, ki povzročajo okužbo, se rikecije pogosto delijo na skupino pegaste mrzlice in skupino tifusa, čeprav se nekateri strokovnjaki za bolezni ne strinjajo s to klasifikacijo. Bakterije, ki povzročajo rikecijo, je leta 1909 prvič odkril ameriški znanstvenik Howard Ricketts, po njem pa so poimenovali. Vse bakterije, ki povzročajo rikeciozo, so znotrajcelične bakterije, kar pomeni, da živijo v celicah telesa. Te bakterije imajo lastnosti, zaradi katerih je okužbe, ki jih povzročajo, težko diagnosticirati s standardnimi medicinskimi preiskavami, kot so krvni testi, in diagnoza pogosto temelji na opazovanju simptomov in ne na laboratorijski analizi.
Ljudje se običajno okužijo z rikeciozo, ko jih ugriznejo klopi ali pršice, ki prenašajo bakterije rikecije, ali pri vdihavanju iztrebkov okuženih uši ali bolh. Odvisno od bolezni, ki jo povzroča določena vrsta bakterij, lahko traja od enega do treh tednov, preden okužena oseba pokaže kakršne koli simptome. Nekatere rikecijske bolezni, kot so epidemični tifus, pegasti tifus in pegasta mrzlica Rocky Mountain, imajo zelo hude simptome in visoko stopnjo smrtnosti. Drugi, kot sta endemični tifus in rikecije, imajo le blage do zmerne simptome in redko povzročijo smrt.
Rikecijske bolezni se pojavljajo po vsem svetu, nekatere vrste bakterij pa najdemo le v določenih regijah, kar pomeni, da se okužbe, ki jih povzročajo, pojavljajo le tam. V Ameriki se na primer tifus ne pojavlja, nekatere vrste pegaste mrzlice pa najdemo le v določenih državah ali celinah, kot so Japonska, Avstralija ali Afrika. Vendar pa sta dve najbolj znani vrsti rikecioze, endemični tifus in epidemični tifus, najdeni po vsem svetu.
Preprečevanje rikecioze je usmerjeno predvsem v odstranjevanje organizmov, ki prenašajo okužbo na človeka. Priporoča se dobra splošna higiena, čiščenje, odstranjevanje klopov in uporaba repelentov za klope. Pomembna je tudi zatiranje glodalcev, saj okužene bolhe pogosto živijo na glodalcih, preden se prenesejo na ljudi.