Revizorjevo mnenje daje poslovodstvu družbe ali agencije obvestilo o težavah, ugotovljenih v računovodskih izkazih, na podlagi revizorjeve presoje v povezavi s splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Revizijska poročila lahko vsebujejo mnenje brez pridržkov, s pridržkom ali negativno mnenje, odvisno od ugotovitev. Revizor zbira informacije iz finančnih evidenc, da ugotovi, ali natančno predstavljajo izjave poslovodstva.
Revizorjevo mnenje brez pridržkov imenujemo tudi čisto mnenje. To pomeni, da revizor ni našel okoliščin, ki bi se razlikovale od razkritij poslovodstva v zvezi z dobički in odhodki. To mnenje predstavlja resnično in natančno računovodstvo na vseh pomembnih področjih. Mnenje brez pridržkov ne pomeni, da ni napak; samo kaže, da so vse napake manjše. Revizorji običajno sprejmejo dopustno stopnjo napake, kot je manjša opustitev.
Revizorjevo mnenje s pridržki se lahko izda, kadar mnenje brez pridržka ni primerno zaradi spora med vodstvom in revizorjevimi ugotovitvami. Te razlike so običajno manjše in se lahko pojavijo, ko revizor ne more preveriti informacij. On ali ona lahko poroča, da revizija predstavlja resnično in pošteno sliko računovodskih izkazov, razen na določenem področju.
Če revizor ugotovi bistvene spore, ki spreminjajo finančni položaj družbe, lahko izda negativno revizorjevo mnenje. To se lahko zgodi, če računovodski izkazi niso v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Napačne navedbe v finančnem položaju družbe in operativne pomanjkljivosti sta dva primera, ki se običajno poročata kot negativna mnenja.
Včasih revizor izda zavrnitev odgovornosti, ki ni resnično mnenje. Morda ne bo mogel zbrati dovolj podatkov, da bi izrazil mnenje v drugi kategoriji. Do tega lahko pride, če so bili finančni dokumenti pomotoma uničeni in jih ni mogoče preveriti.
Revizorjevo poročilo navaja vrsto revidiranih izjav in vlogo poslovodstva pri pripravi dokumentov za pregled. Orisana je tudi vloga revizorja v procesu, vključno z odgovornostjo za upoštevanje poklicnih standardov v panogi. Povzetek revizorjevega poročila lahko vsebuje zadnji odstavek po mnenju, ki omeni negotovosti, ki bi lahko vplivale na prihodnje revizije. Nerešeni sodni spori z neznanimi rezultati predstavljajo potencialne finančne posledice za podjetje.
Na nekaterih področjih zakon zahteva letno neodvisno revizijo, zlasti za javne agencije. Ta pregled daje resnično in natančno sliko o tem, kako agencija ravna z denarjem in ali je v skladu z zakoni, ki urejajo ta sredstva. Revizor išče nepravilnosti v računovodskih izkazih, ki jih je treba popraviti.