Revizijsko mnenje je strokovno mnenje, ki ga ponudi usposobljen računovodja ob zaključku revizije finančnih evidenc. Mnenje opisuje postopke, ki se uporabljajo med revidiranjem, standarde, ki jih uporablja revizor, in druge pomembne informacije. Nakazuje, ali revizor meni, da pregledane finančne evidence natančno predstavljajo finančno stanje družbe ali ne. Ker so revizorji lahko pravno odgovorni za lažne predstavitve in napačne navedbe, so pri izdaji končnega mnenja zelo previdni.
Najboljša vrsta revizijskega mnenja je mnenje brez pridržkov. Ko je takšno mnenje izdano, pomeni, da je revizor v celoti pregledal vse razpoložljive informacije, jih je lahko preveril in jih potrdil. Predstavljene informacije so bile dovolj ustrezne, da se je revizor počutil udobno pri presoji, ki potrjuje njeno točnost in popolnost. To povečuje zaupanje v družbo, ki je predmet preiskave.
Revizijsko mnenje s pridržkom je mnenje, izdano z nekaterimi pridržki. Ni nujno negativno, vendar je imel revizor morda težave pri preverjanju informacij. Zato revizor ne more potrditi, da so evidence natančno točne. Ta vrsta mnenja običajno vključuje opombe o tem, zakaj je kvalificirano, da lahko nekdo, ki bere mnenje, samostojno presodi situacijo.
Zavrnitev odgovornosti pomeni, da revizor nima dovolj informacij, da bi podal revizijsko mnenje. To je lahko zato, ker zapisi niso bili predloženi ali so nepopolni. V tem primeru lahko revizor navede, da je bilo razpoložljivo gradivo revidirano, vendar ga preprosto ni dovolj za izdajo mnenja. Zavrnitve odgovornosti se lahko slabo odražajo na subjektu, ki je revidiran, poleg tega pa zahtevajo še eno revizijo z več informacijami, da se lahko izda konkretno mnenje.
Končno, negativno revizijsko mnenje je tisto, ki navaja, da finančni zapisi ne odražajo natančno finančnega položaja podjetja. To ni zaželeno in se zelo slabo odraža na revidiranem podjetju. Za razliko od revizijskega mnenja s pridržkom, ki je lahko posledica različnih okoliščin, negativno mnenje običajno nakazuje, da je z vodenjem evidence podjetja nekaj zelo narobe, na primer goljufija ali poseganje.
Revizorji želijo zagotoviti, da bodo izdali natančno revizijsko mnenje. Če navedejo, da so zapisi popolni, če niso, so lahko pozneje odgovorni za rezultate. Nasprotno, če revizor izda negativno mnenje, ki škoduje ugledu podjetja in se zapisi pozneje izkažejo za zanesljive, trpi tudi ugled revizorja.