Revizija goljufij je pregled finančnih evidenc podjetja, ki ga opravi notranji ali neodvisni revizor z namenom odkrivanja nepooblaščene in nepravilne dejavnosti. Osredotoča se na transakcije, za katere se zdi, da so jih v običajnem poteku poslovanja opravili menedžerji in zaposleni, ki imajo različne ravni diskrecije in zaupanja. Ta vrsta revizije se zlasti ukvarja z odkrivanjem in preprečevanjem goljufij in običajno ni del letne finančne revizije za pripravo računovodskih izkazov podjetja.
Neodvisni revizor ali računovodsko podjetje vsako proračunsko leto opravi navadno revizijo finančnih evidenc podjetja za pripravo računovodskih izkazov, ki jih lahko upravljavci uporabijo za oceno uspešnosti, pošljejo regulatorjem in pregledajo vlagatelji. Revizor preveri točnost finančnih evidenc družbe, na primer tako, da obremenitve in dobroimetje bančnega računa uskladi z njihovo ustrezno evidenco v knjigah podjetja. Ugotavljanje, ali je katera koli od transakcij zakonita ali ne, ni del običajnega revizijskega postopka.
Revizija goljufij je orodje skladnosti, ki ga uporablja vodstvo podjetja za izpolnjevanje svojih notranjih in regulativnih obveznosti za zaščito pred nezakonitimi dejavnostmi zaposlenih. Je tako korektivni kot preventivni ukrep, ki je namenjen ne samo prepoznavanju goljufive dejavnosti, temveč tudi odvračanju zaposlenih od takšne dejavnosti. Politika notranje revizije za goljufije lahko zahteva pregled v katerem koli ustreznem časovnem obdobju, na primer vsakih šest mesecev ali vsaki dve leti.
Pregled lahko izvedejo notranji revizorji podjetja ali pa se dodeli zunanjemu posamezniku ali agenciji. V obeh primerih je revizija goljufij bolj preiskovalne narave kot običajna finančna revizija. Ti revizorji naredijo naslednji korak in dejansko ocenijo značilnosti transakcije, da ugotovijo, ali obstajajo rdeče zastavice, ki bi kazale na znake nekaterih vrst goljufij, ki so jih revizorji usposobljeni prepoznati. Standardne vrste goljufij vključujejo beleženje ponarejenih transakcij, krajo, poneverbo, podkupovanje, izsiljevanje in povračilo.
Revizijska preiskava goljufij se ustavi pri identifikaciji sumljivih transakcij. Revizorji identificirajo transakcije, vendar niso odgovorni za ugotavljanje, ali je transakcija dejansko goljufiva ali kako je do goljufije prišlo. Za ta del preiskave je odgovorno vodstvo, ki mora ugotoviti, ali in kako je do goljufije prišlo ter krivdo ali nedolžnost vpletenih zaposlenih.