Reverse floater je vrsta dolžniškega instrumenta, ki omogoča vlagateljem koristi, če prevladujoče obrestne mere začnejo padati. Ti instrumenti so običajno ustanovljeni kot obveznice, ki jih prodajajo institucije, kot so korporacije ali vladne agencije, ki zbirajo sredstva z njihovo prodajo. Vlagatelji lahko dobijo povečan donos zaradi obratnega fluktuacije, če neka referenčna obrestna mera pade. To je zato, ker je kuponska obrestna mera za to vrsto obveznice običajno določena kot fiksna obrestna mera minus referenčna vrednost, tako da če se referenčna vrednost zniža, se bo kupon povečal.
Večina obveznic vlagateljem izplačuje fiksne obrestne mere v periodičnih intervalih, kar vlagateljem omogoča prejemanje fiksnega dohodka. Obstajajo nekatere vrste obveznic, ki so znane kot dolg s spremenljivo obrestno mero. To je zato, ker lahko obresti, plačane vlagatelju, nihajo glede na pogoje, dogovorjene na začetku pogodbe o obveznici. Ena taka vrsta obveznic je znana kot povratno plavajoče, ker se obrestna mera, plačana vlagateljem, premika v obratnem sorazmerju z uporabljeno referenčno obrestno mero.
Ko vlagatelj kupi obratno plavajočo vrednost, se skuša zaščititi pred možnostjo padca obrestnih mer na trgu, na katerem se trguje z obveznico. Da bi to naredile, te obveznice določijo kuponsko obrestno mero, ki je stopnja, po kateri se plačajo obresti v primerjavi z glavnico, tako da vzamejo fiksno kuponsko obrestno mero in nato odštejejo referenčno obrestno mero, ki je pokazatelj prevladujočih obrestnih mer. To pomeni, da lahko kupon občasno narašča in pada.
V mnogih primerih je referenčna obrestna mera londonska medbančna obrestna mera (LIBOR). Banke se med seboj zadolžujejo po obrestni meri LIBOR, zato deluje kot odlična referenca za transakcijo LIBOR. Na primer, vlagatelj bi lahko kupil obratno plavajočo obrestno mero, pri kateri je fiksna obrestna mera 10 odstotkov in LIBOR na določenem trgu obveznic znaša štiri odstotke. Njegovo prvo izplačilo kupona bi znašalo šest odstotkov glavnice na podlagi 10 odstotkov fiksne obrestne mere minus štiriodstotni LIBOR. Če bi LIBOR padel na tri odstotke, bi bilo naslednje plačilo obresti sedem odstotkov oziroma 10 odstotkov minus tri odstotke.
Glavna pomanjkljivost obratnega plavajočega tečaja je, da bodo naraščajoče obrestne mere negativno vplivale na izplačilo kupona obveznice. To je zato, ker naraščajoča referenčna stopnja pomeni, da se bo od vnaprej določene fiksne stopnje odštelo več. Vlagatelji, ki želijo natančno vedeti, kaj dobijo z vsakim plačilom obresti, bi se verjetno morali izogibati dolgu s spremenljivo obrestno mero zaradi vključene negotovosti.