Retorični vzorec je tehnika, ki jo uporablja pisatelj ali v nekaterih primerih govornik, da na določen način sporoča ideje. Bralci ali poslušalci uporabljajo razumevanje retoričnih vzorcev, da poskušajo razviti natančnejšo analizo tega, kar pisatelj ali govornik poskuša izraziti. Ti vzorci se najpogosteje uporabljajo za besedila oziroma transkripcije govora, kjer je mogoče raziskati komunikacijo z uporabo različnih retoričnih virov.
Ena vrsta retoričnega vzorca je primer. Ta osnovna retorična strategija je običajna. Pisec uporablja primer, da razloži idejo, ki je bila predstavljena. Na splošno se primer uporablja za jasnejšo idejo s praktičnim prikazom ideje. Strokovnjaki poudarjajo, da je umestitev primera drugega retoričnega vzorca pomembna za razkrivanje več o pisčevem namenu in o tem, kaj skuša izraziti.
Primerjanje in kontrast je še ena vrsta retoričnega vzorca, ki bi ga pisci lahko uporabili. Spet ta orodja omogočajo naprednejšo predstavitev, pa naj gre za esej ali kakšno drugo besedilo. Bralci pogosto prepoznajo primerjalne in nasprotne izjave ter jih analizirajo glede pomena.
Pisatelji lahko uporabljajo tudi vzrok in posledico kot nekakšen retorični vzorec. Mnogi bralci lahko razumejo vzrok in posledico kot znanstveno idejo, vendar je koristna tudi pri preučevanju retorike. Druge vrste vzorcev, poleg primerjave in kontrasta ter vzroka in posledice, vključujejo nasprotja ali pozitivne in negativne izjave, ki so predstavljene tesno skupaj, kjer lahko pisatelj bralcu predstavi enega ali več argumentov z edinstvenega stališča tega pisca. .
Različni drugi retorični vzorci prav tako pomagajo bralcem prepoznati cilje in namen pisca. To je lahko zelo koristno pri akademski ali tehnični analizi besedila. Bralci pogosto poudarijo, obkrožijo ali podčrtajo vzorce, ki jih najdejo v besedilu, da to besedilo dodatno preučijo in zagotovijo inteligenten odgovor.
Akademski strokovnjaki pogosto razlagajo, da uporaba retoričnih vzorcev vodi do raziskovanja besedila na »metanivoj«. Opažanje retoričnih vzorcev omogoča umu, da pojme v besedilu dojame na različne in pogosto učinkovitejše načine. Zato je tovrstna analiza retorike pogosta v akademskih ustanovah.