Resekcija ileuma je kirurški poseg, pri katerem se odstrani del tankega črevesa, znan kot ileum. Po odstranitvi poškodovanega dela ileuma se zdravi konci tankega črevesa ponovno kirurško pritrdijo. Ta vrsta operacije je lahko potrebna zaradi dejavnikov, kot so blokada, tumorji ali fizična travma. Možni zapleti, ki izhajajo iz resekcije ileuma, vključujejo okužbo, bolečino in črevesno blokado, čeprav so te situacije razmeroma redke.
Ileum je najnižji del tankega črevesa in deluje tako, da absorbira hranila in druge neprebavljene snovi. Ko se to področje tankega črevesa poškoduje zaradi tumorjev, polipov ali drugih dejavnikov, bo morda potrebna resekcija ileuma. Operacija se izvaja v splošni anesteziji, kar pomeni, da je bolnik popolnoma sediran. Povprečno bivanje v bolnišnici po posegu je približno en teden, čeprav bodo nekateri bolniki morda morali ostati dlje, če se pojavijo zapleti.
V večini primerov se resekcija ileuma izvaja laparoskopsko. V spodnjem delu trebuha se naredi več majhnih rezov, za pomoč pri vodenju kirurga pa se uporabljajo drobni instrumenti. Ta vrsta postopka omogoča hitrejše okrevanje in manjše tveganje za okužbo. Bolj tradicionalna odprta operacija zahteva uporabo veliko večjega reza in poveča tveganje za zaplete, kot so okužba ali poškodba okoliških organov.
Poškodovani del ileuma se previdno odstrani iz telesa, zdravi deli tankega črevesa pa se nato ponovno povežejo drug z drugim. Če to ni mogoče, se majhen del tankega črevesa prepelje skozi trebušno steno, da nastane stoma. Nato se na stomo pritrdi vrečka za zbiranje odpadnih snovi. Glede na posamezno situacijo je stoma lahko začasna ali trajna.
Popolno okrevanje po resekciji ileuma lahko traja več tednov ali mesecev, zato je pomembno upoštevati navodila nadzornega zdravnika glede oskrbe rane in fizičnih omejitev. O simptomih, kot so poslabšanje bolečine, rektalna krvavitev ali razvoj zvišane telesne temperature, je treba obvestiti zdravnika za nadaljnjo oceno. Poročati je treba tudi o prekomerni krvavitvi na mestu reza ali popuščanju šivov. Čeprav so hudi zapleti precej redki, so lahko potencialno smrtno nevarni, zato so vsi vztrajni ali moteči simptomi razlog za zaskrbljenost.