Reproduktivna pravičnost je feministična in progresivna filozofija, ki poudarja pravico vseh žensk, ne glede na raso, narodnost ali družbeni razred, da sprejemajo lastne odločitve o rojstvu otrok in njihovem reproduktivnem zdravju. Izraz reproduktivna pravičnost so v 1990. letih prejšnjega stoletja sprejele številne napredne feministične skupine, zlasti tiste, ki jih sestavljajo barvne ženske, da bi sporočile svojo zavezanost širokemu spektru reproduktivnih pravic. Te skupine so običajno trdile, da je treba obravnavanje reproduktivnih pravic, vključno s pravico do splava in dostopa do kontracepcije, obravnavati kot vprašanje socialne pravičnosti in ne le kot stvar zasebne izbire. Zagovorniki te filozofije pogosto kritizirajo prevladujoče zagovornike splava in kontracepcije za oblikovanje razprave o reproduktivnih pravicah kot stvar izbire, ki ne priznava načinov, na katere rasizem in ekonomske razlike omejujejo izbire mnogih žensk. Tako tisti, ki dojemajo reproduktivne pravice kot stvar pravice, trdijo, da bi morale ženske imeti dostop do storitev kontracepcije in splava, vendar bi morale imeti enako dostop do predporodne oskrbe in biti zaščitene pred neželeno sterilizacijo ali invazivnimi ukrepi za načrtovanje družine.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so ideje reproduktivne pravičnosti začele pritegniti pozornost v različnih progresivnih družbenih gibanjih, kot so tista, ki so se zavzemala za socialno pravičnost in pravice žensk. Črne feministke in druge protirasistične aktivistke so trdile, da zgolj legalizacija storitev splava ali kontracepcije dejansko ne zagotavlja dostopa do storitev reproduktivnega zdravja. V okviru reproduktivne pravičnosti ženske pri svojih reproduktivnih odločitvah ne bi bile omejene zaradi pomanjkanja sredstev ali nezmožnosti dostopa do kakovostne oskrbe. Javna politika, zdravstveni delavci ali zaposleni v socialnih službah ne bi odvračali žensk od tega, da bi imele otroke zgolj zaradi njihovega ekonomskega položaja, rase ali etnične pripadnosti. Namesto tega bi ženske dobile dostop do zdravstvenih in drugih storitev, ki bi jim pomagale imeti zdravo nosečnost, doživeti varen porod in svojim otrokom lahko zagotovile varen dom.
Zagovorniki reproduktivne pravičnosti si prizadevajo tudi za zagotavljanje kulturno občutljivih storitev spolnega zdravja. Te storitve bi vsem ženskam pomagale zaščititi svoje reproduktivno zdravje in prejeti učinkovito zdravljenje spolno prenosljivih okužb in drugih zdravstvenih težav. Reproduktivna pravičnost bi poleg dostopnih zdravstvenih storitev zahtevala tudi dostopnost kakovostne spolne vzgoje, ki bi posameznikom bolje omogočila polno sodelovanje pri odločanju o njihovem spolnem vedenju in spolnem zdravju ter o tem, ali želijo biti starši otroka.