Reperfuzijska terapija je vrsta zdravljenja, pri kateri se kri nemudoma ponovno uvede v srce, potem ko je bolnik utrpel miokardni infarkt ali srčni infarkt laično rečeno. Na ta način se srce oskrbi tudi s kisikom, prepreči pa se nadaljnja poškodba mišice. Običajno obstajajo tri vrste reperfuzijske terapije: koronarni obvod, perkutana koronarna intervencija (PCI) in trombolitična terapija.
Glavno načelo reperfuzijske terapije je odpreti morebitne blokade v arterijah, bodisi z zdravili ali s srčno operacijo. Med tremi vrstami trombolitična terapija posebej uporablja zdravila za “razbijanje strdkov”, da razprši krvne strdke, ki jih tvorijo plazma in druge beljakovinske celice. Bolniku se pogosto daje intravensko in je najbolj učinkovit, če ga damo čim prej po pojavu simptomov, po možnosti najpozneje v 12 urah. Vendar pa obstajajo nekatere kontraindikacije, ki bolnikom prepovedujejo izbiro trombolitične terapije, kot je nedavna možganska kap ali diagnoza nenadzorovane hipertenzije. To je zato, ker zdravila običajno redčijo kri in lahko povzročijo krvavitev.
Druga vrsta reperfuzijske terapije je obvod koronarnih arterij, kirurški poseg, ki se pogosto izvaja za zmanjšanje simptomov angine, pri čemer so koronarne arterije blokirane. Običajno kirurg pobere krvno žilo iz noge ali roke in jo kirurško presadi na blokirano arterijo s šivanjem. Ta tehnika v resnici ne »odmaši« zamašenih arterij, temveč preusmeri ali »obide« pretok krvi z uvedbo prostornejšega prehoda. Obvod koronarnih arterij se pogosto izvaja kot operacija “odprtega srca”, ki ustvari rez v prsnem košu, ki razkrije srce. Kirurgi pa so razvili druge metode, ki lahko uporabijo luknjo v velikosti kovanca za operacijo srca.
Druga vrsta reperfuzijske terapije je PCI ali bolj znana kot angioplastika. To je pogosto izbrano, če je arterijska blokada posledica visoke ravni holesterola, ki zgosti arterijsko steno. Postopek se začne z vstavitvijo zelo tanke žice skozi zoženo žilo, nato pa se vstavi majhna cevka, imenovana kateter, preko katere je ovita fina žična mreža. Ko je kateter na mestu, se v njem napihne majhen balon, ki ponovno odpre in razširi arterijsko odprtino. Kateter in tanka žica se izvlečeta, žična mreža pa ostane notri.
Reperfuzijska terapija je eden od načinov zdravljenja bolnikov, ki trpijo za srčnim infarktom ali jim grozi. Bolnikove možnosti za preživetje lahko poveča za 50 % in izboljša njegovo kakovost življenja. Za izbiro najprimernejše vrste reperfuzijske terapije je treba bolnika pregledati z elektrokardiogramom (EKG) in poiskati strokovno znanje svojega kardiologa.