V angleščini obstajata dve osnovni vrsti besed, ki se uporabljata za spreminjanje subjektov in predmetov v stavku. Pridevniki opisujejo ali spreminjajo samostalnike, prislovi pa izpolnjujejo enako nalogo za glagole. Relativni prislov, ki obdrži svojo osebnost kot prislov v najstrožjem pomenu, uvaja pridevniško klavzulo. Relativni prislovi so besede kdaj, kje in zakaj. Namen relativnega prislova je spremeniti glagol v pridevniškem stavku.
Relativni prislov, ko se seveda ukvarja s časom v relativnem pomenu. Lahko pomeni čas v prihodnosti, kot v »Še vedno te bom ljubil, ko bom star 64 let« ali čas v preteklosti: »Ko sem bil otrok, sem se bal pajkov.« Lahko se uporablja tudi za opis ponavljajočih se dogodkov, na primer: »Moja mama vedno joče, ko se približa materinski dan, družina pa ji pripravi večerjo in ji poda darila.«
Če ko spreminja glagole časa, kje natančno določa mesto. Njegova funkcija je opisati lokacijo. Primer tega lahko najdete v izjavi »Ms. Beasley poučuje peti razred v isti šoli, kjer je bil njen oče nekoč ravnatelj.” V tem stavku se relativni prislov where uporablja za opis glagolske fraze »nekoč je«. Pridevniški člen »kjer je bil njen oče ravnatelj« spremeni samostalnik šola.
Relativni prislov zakaj nakazuje ali daje razlog za nekaj. Odgovarja na zastavljeno ali nezastavljeno vprašanje in se spreminja z razjasnitvijo. Razdražena mati lahko svojim otrokom reče: “Razlog, zakaj danes ne gremo v živalski vrt, je, ker so vaše sobe v neredu!” Pridevniški stavek »zakaj danes ne gremo v živalski vrt« spremeni samostalniški razlog, zakaj pa glagolski stavek »ne gremo«.
Pomembno je vedeti, da se ti trije glagoli, kje, kdaj in zakaj, najpogosteje uporabljajo za postavljanje vprašanj. “Kam si dal moj bongo boben?” je neposredna poizvedba. “Zakaj ne odgovoriš na moje vprašanje?” išče odgovor, tako kot večni ljubljenec otrok na zadnjem sedežu katerega koli avtomobila: “Kdaj pridemo?” Te besede, uporabljene na ta način, so še vedno prislovi, vendar so svoje imenske oznake premaknile v branje vprašalnih prislovov.
Ko delujejo kot relativni prislovi, te iste besede ne postavljajo vprašanj. Njihova naloga je v tem smislu bolj natančno določanje informacij. So vezniki, ki povezujejo dva stavka v en stavek.