Rekreacijska terapija ali terapevtska rekreacija je, ko usposobljeni izvajalci uporabljajo rekreativne dejavnosti za izboljšanje ali vzdrževanje posameznikovega kognitivnega, čustvenega, socialnega ali fizičnega delovanja. Ljudje, ki prejemajo to terapijo – včasih imenovani bolniki – so pogosto bolni, invalidi ali starejši. Terapevt nudi prilagojene rekreacijske možnosti, da bolnikom pomaga razviti veščine samostojnega življenja in izboljšati kakovost življenja. Rekreativna terapija lahko pomaga zmanjšati raven stresa in depresije ter prispeva k večjemu telesnemu in čustvenemu počutju pacienta. Nekaterim se lahko uporablja celo za pomoč pri ohranjanju ali obnovi osnovnega sklepanja ali motoričnih sposobnosti.
Rekreativni terapevt običajno opravi oceno vsakega pacienta, da določi področja fokusa. Terapevt lahko uporablja neposredno opazovanje pacienta, ocene, zdravstveno kartoteko in pogovore s pacientom in družinskimi člani ali zdravstvenim osebjem. Po zaključku evalvacije lahko terapevt izdela individualiziran načrt zdravljenja, ki upošteva bolnikove interese in obravnava področja, kjer je treba izboljšati.
Rekreacijska terapija ima lahko veliko različnih oblik. Terapevtske dejavnosti lahko vključujejo šport, obrt, ples, čas, preživet z živalmi, tehnike zmanjševanja stresa, glasbo, igre in izlete v skupnost. Te dejavnosti lahko zagotovijo duševno in fizično stimulacijo za bolnike, nekatere dejavnosti pa lahko bolnikom pomagajo razviti posebne veščine. Včasih se rekreacijska terapija uporablja za pomoč bolniku pri izgradnji samozavesti, izboljšanju socialnih veščin in celo za boljšo integracijo v svojo skupnost.
Bolniki so deležni rekreacijske terapije na različnih mestih in okoljih. Terapevta bi lahko na primer zaposlili v ustanovi za pomoč pri bivanju, pacienti pa bi se lahko vključili v terapijo v ustanovi. Šole lahko zaposlujejo tudi rekreativne terapevte, pogosto za zagotavljanje storitev oddelku za posebno izobraževanje. Včasih je ta terapija del celovitih terapevtskih storitev, ki jih ponujajo ustanove za duševno zdravje ali centri za zdravljenje odvisnosti od substanc.
Običajno večina začetnih položajev za rekreativnega terapevta zahteva diplomo z glavnim delom ali koncentracijo na tem področju. V Združenih državah Amerike obstaja svet, ki ponuja certificiranje za rekreativne terapevte, čeprav certificiranje ni obvezno. Nekaj držav ureja rekreativno terapijo in morda zahteva licenco za opravljanje dejavnosti.
Rekreacijska terapija je lahko dragocen del zdravljenja za bolne, starejše ali invalide. Ta edinstvena oblika terapije lahko deluje v povezavi z drugimi načini zdravljenja za povečanje pozitivnih rezultatov. Mnogim bolnikom lahko rekreativna terapija pomaga izboljšati funkcionalne sposobnosti, razviti neodvisne veščine, izboljšati splošno zdravje in izboljšati osnovno kakovost življenja.