Rehabilitacijsko zdravstveno varstvo je vse večji del današnjega zdravstvenega sistema. Na splošno je rehabilitacijsko zdravstveno varstvo splošen izraz za opis zdravstvenih ustanov ali programov, ki s terapijo ali usposabljanjem pomagajo posameznikom, da se vrnejo k dobremu zdravju ali normalnemu življenju. Obstajajo rehabilitacijski centri za okrevanje različnih zdravstvenih težav, vključno z okrevanjem bolezni in bolezni ter poškodb in odvisnosti.
Vsaka kategorija rehabilitacijskega zdravstvenega varstva ima posebne cilje in protokole zdravljenja ali terapije, ki so odvisni od narave in resnosti potreb. To obliko rehabilitacije lahko izvajamo ambulantno, če je pacient vsaj delno samostojen v svojih življenjskih ali telesnih sposobnostih. Težje primere, ko je bolnik fizično ali duševno nezmožen za vsakodnevne dejavnosti, se običajno obravnava kot bolnišnica.
Rehabilitacijsko zdravstveno varstvo se razlikuje glede na potrebe. Nekatere bolezni, kot so športne poškodbe in poškodbe zaradi padcev, zahtevajo kratkotrajno rehabilitacijo. Tu bolnika običajno zdravijo kot bolnišnico od nekaj dni do nekaj tednov, dokler se ne more vrniti k večini vsakodnevnih dejavnosti. Subakutna rehabilitacija, načrt rehabilitacije, zasnovan tudi za vrnitev pacienta k normalnim vsakodnevnim dejavnostim doma, se uporablja pri ljudeh, ki so pred kratkim utrpeli zdravstveno stanje ali poškodbo in niso popolnoma okrevali. Nekatera zdravstvena stanja, ki zahtevajo subakutno rehabilitacijo, vključujejo bolezni srca.
Rehabilitacijske zdravstvene storitve vključujejo tudi dolgotrajno rehabilitacijo. Dolgotrajna rehabilitacija je namenjena tistim posameznikom, ki trpijo zaradi izčrpavajoče bolezni ali procesa bolezni, ki zahteva obsežno terapijo in rehabilitacijo, da se vrnejo v normalno življenje. Nekatere poškodbe in bolezni, ki zahtevajo dolgotrajno rehabilitacijo, vključujejo hude travmatične poškodbe možganov, kot so prometne nesreče in kapi, alzheimerjeva demenca in poškodbe hrbtenjače.
Številne ustanove za starajoče se prebivalstvo imajo rehabilitacijske zdravstvene storitve za okrevanje po poškodbi, kot je padec, ali za čim večjo splošno neodvisnost, ko trpijo zaradi določene bolezni. Fizikalna in delovna terapija se uporabljata za povrnitev ali obnovo motoričnih sposobnosti, storitve logopedske terapije pa za povrnitev sposobnosti prehranjevanja z nekaj samostojnosti, hkrati pa zmanjšajo tveganje zadušitve. V tovrstnih okoljih se pogosto uporablja tudi rekreacijska terapija, ki pacientom pomaga ponovno pridobiti socialno interakcijo in neodvisnost.
Osebe, ki trpijo zaradi odvisnosti od drog ali alkohola ali zlorabe, imajo lahko tudi koristi od rehabilitacijskih zdravstvenih storitev. To obliko zdravljenja lahko izvajamo kot bolnišnično ali ambulantno, odvisno od resnosti zlorabe in osnovnih zapletov, ki lahko nastanejo zaradi odvisnosti od kemikalij. Rehabilitacija od odvisnosti od drog velikokrat uporablja vedenjske spremembe, da se pacientu pomaga upreti skušnjavi, da pije ali uživa droge.