Kaj je rehabilitacija travmatske poškodbe možganov?

Travmatska poškodba možganov se pojavi, ko pride do nenadne travme na glavi, ki povzroči poškodbe možganov. To se lahko zgodi v situacijah, kot so prometna nesreča, padec ali namerna zloraba, na primer pretepa. Poškodba možganov je lahko trajna ali začasna, odvisno od dejavnikov, kot so vrsta poškodbe, starost bolnika in poškodovano območje možganov. Rehabilitacija po tej vrsti poškodbe se imenuje rehabilitacija travmatske poškodbe možganov in se osredotoča na pomoč bolniku, da ponovno vzpostavi čim več normalnega delovanja.

Rehabilitacija travmatske poškodbe možganov se običajno začne, ko je bolnik še v bolnišnici. Ta vrsta poškodbe pogosto zahteva nekakšno operacijo možganov, pa tudi obdobje spremljanja po operaciji. Medtem ko bolnik okreva po dejanski fizični travmi, bo sestavljena medicinska ekipa, sestavljena iz zdravnikov, medicinskih sester in drugega podpornega osebja, ki bo tesno sodelovala med seboj, da bi pacientu zagotovila potrebno podporo. Prvi korak pri rehabilitaciji travmatske poškodbe možganov je zagotoviti, da je pacientovo zdravje fizično in zdravstveno stabilno.

Naslednji korak pri rehabilitaciji travmatične poškodbe možganov pogosto vključuje premik pacienta v rehabilitacijsko kliniko. V tem času bo fizioterapevt verjetno sodeloval s pacientom pri nalogah, kot je ponovno učenje hoje. Fizioterapevt lahko pacientu pomaga tudi pri reševanju težav z ravnotežjem in koordinacijo, ki so pogosto omejene po travmatski možganski poškodbi.

Medtem ko je pacient v rehabilitacijski ustanovi za travmatsko poškodbo možganov, bodo drugi člani podporne ekipe na voljo za pomoč pri vseh drugih težavah, ki izhajajo iz možganske poškodbe. Delovni terapevt lahko pomaga pacientu pri vsakodnevnih dejavnostih, kot so hranjenje, kopanje in urejanje. Če pride do motenj govora zaradi poškodbe možganov, lahko logoped pomaga, da bolnika ponovno nauči govoriti, v nekaterih primerih pa poišče druge načine komuniciranja. Psihologi bodo na voljo za pomoč pri čustvenem odzivu na samo poškodbo ter nove fizične in duševne omejitve.

Rehabilitacija travmatične možganske poškodbe se ne ustavi, ko pacient odide domov. Verjetno bo obstajala določena stopnja omejitev, ki bo zahtevala stalno podporno oskrbo. Primarni zdravnik bo komuniciral s preostalo medicinsko ekipo in pacientovim skrbnikom, da bi razvili stalni individualni načrt zdravljenja.