Rehabilitacija pacienta je širok pojem, ki zajema številne različne vrste terapij in programov zdravljenja, katerih cilj je pomagati posameznikom, da si opomorejo od neke vrste izčrpavajoče duševne ali telesne bolezni. V nekaterih primerih se rehabilitacija izvaja ambulantno, druge oblike rehabilitacije pa v rehabilitacijski ambulanti ali centru. Tukaj je nekaj primerov rehabilitacije bolnikov, ki so običajno na voljo.
Programi, ki obravnavajo težave z zlorabo substanc, so med vidnejšimi oblikami rehabilitacije bolnikov. Nekateri programi so osredotočeni na pomoč posameznikom pri prehodu in premagovanju zlorabe alkohola, drugi pa so osredotočeni na rehabilitacijo od drog. Program te vrste bo obravnaval fizične, čustvene in duševne simptome, ki so običajno del procesa odtegnitve. Hkrati rehabilitacija zaradi alkohola in drog pomaga posamezniku, da si začne predstavljati življenje brez zlorabe substanc, tako da ga spodbuja k ponovnemu vzpostavljanju socialnih omrežij in pridobivanju delovnih veščin, ki bodo vodile do stabilnega in izpolnjujočega življenja.
Drug primer rehabilitacije pacientov je pomoč posameznikom, da si povrnejo popolno mobilnost po operaciji ali je kakšna druga oblika fizične travme ovirala zmožnost prostega gibanja. Fizična rehabilitacija te vrste lahko vključuje intenzivno terapijo preusposabljanja, ki pomaga ljudem, da se ponovno naučijo hoditi po možganski kapi ali kako uporabljati protetiko za obvladovanje po izgubi roke ali noge. Pogosto se tovrstna terapija začne v zadnjem delu bivanja v bolnišnici in se nadaljuje z rednimi obiski v rehabilitacijskem centru. Trajanje rehabilitacije je odvisno od resnosti stanja in težav, ki jih ima bolnik v obdobju okrevanja.
Rehabilitacija pacienta se lahko osredotoči tudi na okrevanje po hudi čustveni travmi. Travma lahko vključuje nenadno izgubo ljubljenih ali temelji na dejavnikih, ki vodijo v razvoj izčrpavajoče čustvene fobije. Pri tej vrsti rehabilitacije lahko pacienti preživijo čas v ustanovi, medtem ko so stabilizirani, nato pa nadaljujejo ambulantno zdravljenje, ko se oceni, da lahko ponovno začnejo delovati v družbi.
V mnogih primerih je rehabilitacija pacienta postopen proces, ki napreduje s hitrostjo, ki se skrbno spremlja. V času trajanja procesa se lahko posebnosti rehabilitacije spremenijo, da se prilagodijo nastajajočim potrebam pacienta, ko se le-ta izboljša. Glede na resnost stanja lahko bolnik potrebuje zelo malo rehabilitacije. V drugih primerih lahko postopek rehabilitacije traja več mesecev ali celo let.