Regulativna reforma je koncept, ki vključuje prenovo vladne strukture pravil, bodisi z ustvarjanjem novih zakonov, spreminjanjem obstoječih ali razveljavitvijo obstoječih. Motivacija za takšno regulativno reformo je lahko gospodarska ali ublažitev neke vrste škode, ki izhaja iz dejavnosti, ki jo je treba regulirati. Glede na to, kako je posamezna vlada strukturirana, se lahko regulativna reforma izvede prek upravne agencije, ki jo je ta vlada ustanovila za obravnavanje tega posebnega vprašanja, ali z razveljavitvijo ali sprejetjem zakonov. Obstajajo zagovorniki na strani zavzemanja za več regulacije ali manj regulacije v skoraj vsaki panogi.
Ureditev vlade se lahko izvaja na katerem koli področju, ki je lahko urejeno znotraj države. Čeprav je dejanski način regulacije odvisen od strukture vlade, se doseg vlade na splošno razširi na katero koli gospodarsko dejavnost, ki se izvaja v tej državi. Na primer, vlada države, ki pooblasti ustanovitev upravnih agencij za nadzor nad določeno industrijo ali skupino panog, lahko preprosto izda odredbo – pogosto imenovano razsodba –, da vpliva na način delovanja katere koli zasebne stranke, ki je pod njenim nadzorom. V državi, katere vlada ne uporablja upravnih agencij, lahko njen zakonodajni organ sprejme zakone za izvedbo takšne regulativne reforme.
Regulativna reforma lahko poteka v obe smeri – bodisi z uveljavitvijo več pravil ali z razveljavitvijo obstoječih pravil. Ljudje se najpogosteje zavzemajo za večjo regulacijo v situacijah, ko je majhna skupina ljudi, v kateri je skoncentrirana gospodarska moč ali so škodljivi učinki za javnost. Na primer, protimonopolna zakonodaja, ki prepoveduje monopolna podjetja in zagotavlja konkurenco na trgu, je oblika regulacije prostega trga. Z omejevanjem, kolikšen del določenega trga lahko obdrži podjetje, želi uredba preprečiti, da bi takšno podjetje izkoriščalo potrošnike.
Zagovorniki deregulacije – zakonodajne reforme, ki vključuje razveljavitev upravnih predpisov – trdijo, da je mogoče zaslužiti več denarja, če je podjetjem dovoljeno, da delujejo neovirano s pravili, ki samo ovirajo način njihovega poslovanja. Poleg tega, če podjetja zaslužijo več denarja, bo to pozitivno vplivalo na gospodarstvo kot celoto. Na primer, predpisi, ki od podjetij zahtevajo, da omejijo svoje emisije ogljika zaradi okolja, nalagajo obvezne ukrepe, ki so lahko dragi, kar zmanjšuje dobiček teh podjetij.