Regulativne agencije so organizacije, ki so zadolžene za proces nadzora procesov in postopkov, ki se uporabljajo v funkciji določene panoge. V mnogih primerih je regulativna agencija oddelek ali oddelek državnega subjekta in je osredotočena na določanje in uveljavljanje standardov, ki jih narekuje zakon v zvezi s trgovinskimi vprašanji. Obstajajo tudi regulativni organi, ki so ustvarjeni in vzdrževani v določenih panogah, ki niso povezani z nobenim vladnim subjektom, vendar služijo kot nadzorniki neetičnega delovanja v tej panogi.
Najpogostejši model regulatorne agencije je kot vladna agencija, ki je odgovorna za ustvarjanje pravil in predpisov, ki so v skladu z zakonodajo dežele in imajo specifično uporabo za določeno vrsto dejavnosti. Na primer, regulatorni organ te vrste lahko nadzoruje naložbe, ki vključujejo nakup in prodajo delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev. Agencija v okviru svojih nalog pripravlja predpise, ki veljajo tako za kupca kot za prodajalca, pa tudi za vsakega zastopnika ali posrednika, ki pomaga pri kakršni koli varnostni transakciji. V večini držav bi imela ta ista agencija široka pooblastila, ki subjektu omogočajo, da razišče katero koli transakcijo ali vrsto transakcij, za katere se zdi, da so v nasprotju s temi predpisi in s tem z zakonodajo države.
Obseg predpisov, ki jih določi določena regulativna agencija, se običajno uporablja za vse vidike transakcijskega procesa in so zasnovani tako, da zaščitijo najboljše interese tako kupca kot prodajalca. Zaradi tega bodo ti predpisi pogosto strukturirani tako, da zagotavljajo popolno preglednost v vsakem trenutku. To ustvarja okolje, v katerem sta obe strani v transakciji dolžni v celoti razkriti vse informacije, ki bi lahko vplivale na to transakcijo.
Poleg tega bo regulativna agencija opredelila tudi kvalifikacije za sklenitev takega posla. To pomeni, da razen če tako kupec kot prodajalec ne izpolnjujeta teh kvalifikacij, morda ne bosta poslovala skupaj. Takšni predpisi pomagajo preprečiti situacije, ki bi lahko na koncu ogrozile stabilnost določene panoge ali gospodarstva države kot celote. Na primer, vlagatelj mora imeti na voljo določeno količino sredstev, da lahko sodeluje v nekaterih naložbenih priložnostih. Hkrati morajo podjetja, ki izdajajo delnice, izpolnjevati posebna merila za izdajo do določenega števila delnic.
Regulativne agencije niso ustanovljene samo za spremljanje obsega in strukture finančnih transakcij. V mnogih državah pogosto obstaja regulativna agencija, ki določa standarde za čistost hrane, licenciranje zdravil za uporabo v medicinski stroki in celo spremljanje podjetij in njihovega vpliva njihovega delovanja na okolje. Nič nenavadnega ni, da imajo te agencije tudi pooblastila za nalaganje glob za kršitve veljavnih predpisov ter sprožanje sodnih postopkov, kadar in po potrebi.